Gebhard II. Žovneški: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
razveljavitev redakcije 6100836 uporabnika_ce 176.76.227.140 (pogovor)
Oznaki: razveljavitev vrnjeno
razveljavitev redakcije 6100835 uporabnika_ce 176.76.227.140 (pogovor)
Oznaka: vrnjeno
Vrstica 2: Vrstica 2:
[[Slika:GradZovnek.JPG|thumb|175px|Gebhard II. je bil prvi iz rodbine Savinjskih oziroma Žovneških, ki je izpričano nosil ime po gradu Žovnek]]
[[Slika:GradZovnek.JPG|thumb|175px|Gebhard II. je bil prvi iz rodbine Savinjskih oziroma Žovneških, ki je izpričano nosil ime po gradu Žovnek]]


'''Gebhard II. Žovneški''' ali '''Gebhard Lemberški''', svobodni plemič na [[Grad Žovnek|gradu Žovnek]] in prednik [[Celjski grofje|Celjskih grofov]], * [[1173 i zwte gvgg]], † [[1227]].
'''Gebhard II. Žovneški''' ali '''Gebhard Lemberški''', svobodni plemič na [[Grad Žovnek|gradu Žovnek]] in prednik [[Celjski grofje|Celjskih grofov]], * [[1173]], † [[1227]].


Gebhard Žovneški se v virih pojavi leta 1173, ko nastopa kot priča pri dogodku, ko je oglejski patriarh Ulrik II. potrdil zamenjavo.<ref> Kos Milko, Kos Franc (1928): ''Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku.'' Letnik 4, Ljubljana. Str. Xxxix.</ref> Gebhard je imel dvoje sinov, [[Liutpold II. Žovneški|Liutpolda II.]] in [[Konrad I. Žovneški|Konrada I.]] Od Gebharda dalje so imeli svobodni plemiči Savinjski sedež na gradu Žovnek (''Sonekk''),<ref> Grdina Ivan (1994). ''Celjski knezi v Evropi''. Celje, Fit-Media. Str. III.</ref> njegova oblast pa se je razširila tudi nad fevd krških škofov vzhodno od Celja, to je na [[Grad Lemberg (Lengenburg)|grad Lemberg]] in zato se je Gebhard II. imenoval tudi Gebhard Lemberški.<ref> Grdina Ivan (1994). ''Celjski knezi v Evropi''. Celje, Fit-Media. Str. IV.</ref> Na neki njegovi listini se nahaja pečat njegovega sina Konrada, v pečatni podobi pa se nahaja prvi poznani grb Žovneških.<ref> Fugger Germadnik Romanda et al. (2001): ''Razstava Grofje Celjski (1999; Celje)''. Celje, Pokrajinski muzej Celje. Str. 12.</ref>
Gebhard Žovneški se v virih AAAAAAAAAAAAAAAWAAAAAAAAAAAQAAAAQAAAAAAAAVpojavi leta 1173, ko nastopa kot priča pri dogodku, ko je oglejski patriarh Ulrik II. potrdil zamenjavo.<ref> Kos Milko, Kos Franc (1928): ''Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku.'' Letnik 4, Ljubljana. Str. Xxxix.</ref> Gebhard je imel dvoje sinov, [[Liutpold II. Žovneški|Liutpolda II.]] in [[Konrad I. Žovneški|Konrada I.]] Od Gebharda dalje so imeli svobodni plemiči Savinjski sedež na gradu Žovnek (''Sonekk''),<ref> Grdina Ivan (1994). ''Celjski knezi v Evropi''. Celje, Fit-Media. Str. III.</ref> njegova oblast pa se je razširila tudi nad fevd krških škofov vzhodno od Celja, to je na [[Grad Lemberg (Lengenburg)|grad Lemberg]] in zato se je Gebhard II. imenoval tudi Gebhard Lemberški.<ref> Grdina Ivan (1994). ''Celjski knezi v Evropi''. Celje, Fit-Media. Str. IV.</ref> Na neki njegovi listini se nahaja pečat njegovega sina Konrada, v pečatni podobi pa se nahaja prvi poznani grb Žovneških.<ref> Fugger Germadnik Romanda et al. (2001): ''Razstava Grofje Celjski (1999; Celje)''. Celje, Pokrajinski muzej Celje. Str. 12.</ref>


== Sklici ==
== Sklici ==

Redakcija: 11:48, 29. september 2023

Gebhard II. Žovneški
Rojstvo1173
Smrt1227
Gebhard II. je bil prvi iz rodbine Savinjskih oziroma Žovneških, ki je izpričano nosil ime po gradu Žovnek

Gebhard II. Žovneški ali Gebhard Lemberški, svobodni plemič na gradu Žovnek in prednik Celjskih grofov, * 1173, † 1227.

Gebhard Žovneški se v virih AAAAAAAAAAAAAAAWAAAAAAAAAAAQAAAAQAAAAAAAAVpojavi leta 1173, ko nastopa kot priča pri dogodku, ko je oglejski patriarh Ulrik II. potrdil zamenjavo.[1] Gebhard je imel dvoje sinov, Liutpolda II. in Konrada I. Od Gebharda dalje so imeli svobodni plemiči Savinjski sedež na gradu Žovnek (Sonekk),[2] njegova oblast pa se je razširila tudi nad fevd krških škofov vzhodno od Celja, to je na grad Lemberg in zato se je Gebhard II. imenoval tudi Gebhard Lemberški.[3] Na neki njegovi listini se nahaja pečat njegovega sina Konrada, v pečatni podobi pa se nahaja prvi poznani grb Žovneških.[4]

Sklici

  1. Kos Milko, Kos Franc (1928): Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. Letnik 4, Ljubljana. Str. Xxxix.
  2. Grdina Ivan (1994). Celjski knezi v Evropi. Celje, Fit-Media. Str. III.
  3. Grdina Ivan (1994). Celjski knezi v Evropi. Celje, Fit-Media. Str. IV.
  4. Fugger Germadnik Romanda et al. (2001): Razstava Grofje Celjski (1999; Celje). Celje, Pokrajinski muzej Celje. Str. 12.