Pojdi na vsebino

Tupoljev Tu-141: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Miggie H (pogovor | prispevki)
ustvarjeno s prevodom strani »Tupolev Tu-141«
(ni razlike)

Redakcija: 11:19, 12. marec 2022

Tupoljev Tu-141 Striž (rusko Стриж 'hudournik') je sovjetsko izvidniško brezpilotno letalo, ki je v preteklosti služilo sovjetski Rdeči armadi v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja, medtem ko ga od leta 2014 uporabljajo ukrajinske oborožene sile.[1]

Razvoj

Tu-141 na platformi za izstrelitev

Tu-141 je bil naslednik letala Tupoljev Tu-123. Je razmeroma veliko izvidniško brezpilotno letalo srednjega dosega. Zasnovan je za izvajanje izvidniških misij več kilometrov za prvimi bojnimi vrstami s transzvočno hitrostjo. Lahko nosi vrsto tovorov, vključno s filmskimi kamerami, infrardečimi slikovnimi napravami, EO slikovnimi napravami in slikovnim radarjem.

Je oblikovan podobno kot prejšnja letala znamke Tupoljev. Zadaj ima krilo v obliki črke delta, naprej pa kanarde. Poganja ga turboreaktivni motor KR-17A, nameščen nad repom. Izstreli se s platforme na prikolici s pomočjo spodbujevalca na trda goriva, pristane pa s pomočjo padala na repu.

Uporaba

Tu-141 so pri sovjetskem vojnem letalstvu uporabljali med letoma 1979 in 1989, večinoma na zahodnih mejah Sovjetske zveze.

Leta 2014 so ga v uporabo vrnile ukrajinske zračne sile, ko je izbruhnila vojna v Donbasu.[1][2]

8. marca 2022 so poročali, da je v Ukrajini strmoglavilo izvidniško brezpilotno letalo Tu-141.[3][4] 10. marca 2022 je med rusko invazijo na Ukrajino Tu-141 strmoglavil pred študentskim kampusom v Zagrebu na Hrvaškem, več kot 550 kilometrov od Ukrajine.[5][6] Pred vstopom v hrvaški zračni prostor je letel nad Romunijo in Madžarsko.[7] Žrtev ni bilo. Ukrajinske zračne sile, ki so po poročanju revije The War Zone edini znani uporabnik tega letala, so sporočile, da dron ne pripada njim.[8][9] Viri blizu hrvaške preiskovalne ekipe so poročali, da je bilo ugotovljeno, da letalo pripada ukrajinskim oboroženim silam ter je zaradi okvare nenadzorovano potovalo proti zahodu.[10] Rusko veleposlaništvo v Zagrebu je sporočilo, da ruske sile od leta 1991 in razpada Sovjetske zveze nimajo tovrstnih brezpilotnih letal v svojem arzenalu.[11] Hrvaški predsednik Zoran Milanović je povedal, da je jasno, da je dron prišel iz smeri Ukrajine in vstopil v hrvaški zračni prostor, potem ko je preletel Madžarsko.[12]

Specifikacije

Podatki iz Unmanned Aerial Vehicles Directory: Part 2[13]

Splošne značilnosti

  • Posadka: nima
  • Dolžina: 1.433 m (4.701 ft 5 in)
  • Razpon kril: 388 m (1.273 ft 0 in)
  • Višina: 244 m (800 ft 6 in)
  • Površina kril: 100 m2 (1.100 sq ft) [14]
  • Bruto teža: 6,215 kg (14 lb)
  • Pogon letala: 1 × Tumanski KR-17A , 196 kN (44.000 lbf) potisk motorjev

Zmogljivost

  • Maks. hitrost: 1,100 km/h (1 mph; 1 kn)
  • Potovalna hitrost: 1,000 km/h (1 mph; 1 kn)
  • Doseg: 1,000 km (1 mi; 1 nmi)
  • Višina leta: 6,000 m (20 ft)
  1. 1,0 1,1 »Ukraine Resurrects Soviet-Era Super Drones«. 10. avgust 2016.
  2. »Ukrainian Soviet-era mini-space shuttle shaped drone captured by pro-Russia separatists«. 2. avgust 2014.
  3. »Tu-141 of unknown origin shot down over Ukraine«. Avia.pro (v English). 9. marec 2022.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  4. »ASN Ocurrence #276302«. Aviation Safety Network. 10. marec 2022.
  5. »Drona de la miezul noptii«. stiridinromania.ro. 11. marec 2022.
  6. »Stručnjak: U Zagrebu se srušila bespilotna letjelica Tu-141, doletjela je iz Ukrajine«. Index.hr. 11. marec 2022.
  7. »VIDEO MApN, precizări legate de o dronă militară din Ucraina, care a trecut peste România, Ungaria și s-a prăbușit în Croația«. alba24.ro. 11. marec 2022. Pridobljeno 11. marca 2022.
  8. »Tajnik ukrajinskog ministra: Letjelica nije ukrajinska, naše imaju druge oznake«. Index.hr (v hrvaščini). 11. marec 2022. Pridobljeno 11. marca 2022.
  9. »Ukraine military drone crashes into Croatian capital Zagreb«. The Guardian (v angleščini). 11. marec 2022. Pridobljeno 11. marca 2022.
  10. »Prvi rezultati istrage: Letjelica je u Zagrebu završila zbog greške navigacijskog sustava«. 24sata.hr. Pridobljeno 12. marca 2022.
  11. »Rusija za Index: Letjelica koja je pala na Zagreb proizvedena je na području Ukrajine«. www.index.hr (v hrvaščini). Pridobljeno 11. marca 2022.
  12. Zagreb, Associated Press in (11. marec 2022). »Military drone from Ukraine war crashes into Croatian capital Zagreb«. the Guardian (v angleščini). Pridobljeno 11. marca 2022.
  13. Munson Air International August 1997, p. 101.
  14. Gordon and Rigmant 2005, p. 321.
  • Gordon, Yefim in Vladimir Rigmant. OKB Tupolev: Zgodovina oblikovalskega biroja in njegovih letal . Hinkley, UK: Midland Publishing, 2005.ISBN 978-1-85780-214-6ISBN 978-1-85780-214-6 .
  • Munson, Kenneth. "Imenik zračnih vozil brez posadke: 2. del". Air International, avgust 1997, letnik 53 št. 2. pp. 100–108.

Zunanje povezave