Tupoljev Tu-141: Razlika med redakcijama
ustvarjeno s prevodom strani »Tupolev Tu-141« Oznaki: [[1]] [vsebine, razl. 2] |
(ni razlike)
|
Redakcija: 11:19, 12. marec 2022
Tupoljev Tu-141 Striž (rusko Стриж 'hudournik') je sovjetsko izvidniško brezpilotno letalo, ki je v preteklosti služilo sovjetski Rdeči armadi v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja, medtem ko ga od leta 2014 uporabljajo ukrajinske oborožene sile.[1]
Razvoj
![](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/14/Tupolev_Tu-141_VR-2005_G1.jpg/300px-Tupolev_Tu-141_VR-2005_G1.jpg)
Tu-141 je bil naslednik letala Tupoljev Tu-123. Je razmeroma veliko izvidniško brezpilotno letalo srednjega dosega. Zasnovan je za izvajanje izvidniških misij več kilometrov za prvimi bojnimi vrstami s transzvočno hitrostjo. Lahko nosi vrsto tovorov, vključno s filmskimi kamerami, infrardečimi slikovnimi napravami, EO slikovnimi napravami in slikovnim radarjem.
Je oblikovan podobno kot prejšnja letala znamke Tupoljev. Zadaj ima krilo v obliki črke delta, naprej pa kanarde. Poganja ga turboreaktivni motor KR-17A, nameščen nad repom. Izstreli se s platforme na prikolici s pomočjo spodbujevalca na trda goriva, pristane pa s pomočjo padala na repu.
Uporaba
Tu-141 so pri sovjetskem vojnem letalstvu uporabljali med letoma 1979 in 1989, večinoma na zahodnih mejah Sovjetske zveze.
Leta 2014 so ga v uporabo vrnile ukrajinske zračne sile, ko je izbruhnila vojna v Donbasu.[1][2]
8. marca 2022 so poročali, da je v Ukrajini strmoglavilo izvidniško brezpilotno letalo Tu-141.[3][4] 10. marca 2022 je med rusko invazijo na Ukrajino Tu-141 strmoglavil pred študentskim kampusom v Zagrebu na Hrvaškem, več kot 550 kilometrov od Ukrajine.[5][6] Pred vstopom v hrvaški zračni prostor je letel nad Romunijo in Madžarsko.[7] Žrtev ni bilo. Ukrajinske zračne sile, ki so po poročanju revije The War Zone edini znani uporabnik tega letala, so sporočile, da dron ne pripada njim.[8][9] Viri blizu hrvaške preiskovalne ekipe so poročali, da je bilo ugotovljeno, da letalo pripada ukrajinskim oboroženim silam ter je zaradi okvare nenadzorovano potovalo proti zahodu.[10] Rusko veleposlaništvo v Zagrebu je sporočilo, da ruske sile od leta 1991 in razpada Sovjetske zveze nimajo tovrstnih brezpilotnih letal v svojem arzenalu.[11] Hrvaški predsednik Zoran Milanović je povedal, da je jasno, da je dron prišel iz smeri Ukrajine in vstopil v hrvaški zračni prostor, potem ko je preletel Madžarsko.[12]
Specifikacije
Podatki iz Unmanned Aerial Vehicles Directory: Part 2[13]
Splošne značilnosti
- Posadka: nima
- Dolžina: 1.433 m (4.701 ft 5 in)
- Razpon kril: 388 m (1.273 ft 0 in)
- Višina: 244 m (800 ft 6 in)
- Površina kril: 100 m2 (1.100 sq ft) [14]
- Bruto teža: 6,215 kg (14 lb)
- Pogon letala: 1 × Tumanski KR-17A , 196 kN (44.000 lbf) potisk motorjev
Zmogljivost
- Maks. hitrost: 1,100 km/h (1 mph; 1 kn)
- Potovalna hitrost: 1,000 km/h (1 mph; 1 kn)
- Doseg: 1,000 km (1 mi; 1 nmi)
- Višina leta: 6,000 m (20 ft)
- ↑ 1,0 1,1 »Ukraine Resurrects Soviet-Era Super Drones«. 10. avgust 2016.
- ↑ »Ukrainian Soviet-era mini-space shuttle shaped drone captured by pro-Russia separatists«. 2. avgust 2014.
- ↑ »Tu-141 of unknown origin shot down over Ukraine«. Avia.pro (v English). 9. marec 2022.
{{navedi splet}}
: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava) - ↑ »ASN Ocurrence #276302«. Aviation Safety Network. 10. marec 2022.
- ↑ »Drona de la miezul noptii«. stiridinromania.ro. 11. marec 2022.
- ↑ »Stručnjak: U Zagrebu se srušila bespilotna letjelica Tu-141, doletjela je iz Ukrajine«. Index.hr. 11. marec 2022.
- ↑ »VIDEO MApN, precizări legate de o dronă militară din Ucraina, care a trecut peste România, Ungaria și s-a prăbușit în Croația«. alba24.ro. 11. marec 2022. Pridobljeno 11. marca 2022.
- ↑ »Tajnik ukrajinskog ministra: Letjelica nije ukrajinska, naše imaju druge oznake«. Index.hr (v hrvaščini). 11. marec 2022. Pridobljeno 11. marca 2022.
- ↑ »Ukraine military drone crashes into Croatian capital Zagreb«. The Guardian (v angleščini). 11. marec 2022. Pridobljeno 11. marca 2022.
- ↑ »Prvi rezultati istrage: Letjelica je u Zagrebu završila zbog greške navigacijskog sustava«. 24sata.hr. Pridobljeno 12. marca 2022.
- ↑ »Rusija za Index: Letjelica koja je pala na Zagreb proizvedena je na području Ukrajine«. www.index.hr (v hrvaščini). Pridobljeno 11. marca 2022.
- ↑ Zagreb, Associated Press in (11. marec 2022). »Military drone from Ukraine war crashes into Croatian capital Zagreb«. the Guardian (v angleščini). Pridobljeno 11. marca 2022.
- ↑ Munson Air International August 1997, p. 101.
- ↑ Gordon and Rigmant 2005, p. 321.
- Gordon, Yefim in Vladimir Rigmant. OKB Tupolev: Zgodovina oblikovalskega biroja in njegovih letal . Hinkley, UK: Midland Publishing, 2005.ISBN 978-1-85780-214-6ISBN 978-1-85780-214-6 .
- Munson, Kenneth. "Imenik zračnih vozil brez posadke: 2. del". Air International, avgust 1997, letnik 53 št. 2. pp. 100–108.