Porto-Vecchio

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Porto-Vecchio
Porto-Vechio Port1a.jpg
Lega
Porto-Vecchio se nahaja v Francije
Porto-Vecchio
Porto-Vecchio se nahaja v Korzika
Porto-Vecchio
41°35′27″N 9°16′47″E / 41.59083°N 9.27972°E / 41.59083; 9.27972Koordinati: 41°35′27″N 9°16′47″E / 41.59083°N 9.27972°E / 41.59083; 9.27972
DržavaFrancija
RegijaKorzika
DepartmaCorse-du-Sud
OkrožjeSartène
KantonPorto-Vecchio
Interkomunaliteta/
Upravljanje
 • Župan (2005-2014) Georges Mela (Zveza za ljudsko gibanje)
Površina
1
168,65 km2
Prebivalstvo
 (1. januar 2017)[1]
12.042
 • Gostota71 preb,/km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
2A247 /20137
Nadmorska višina0–1.316 m
(povp. 40 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Porto-Vecchio (korziško Portivechju) je letoviško in pristaniško naselje ter občina v francoskem departmaju Corse-du-Sud na otoku Korziki. Leta 2007 je naselje imelo 11.326 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži na jugovzhodni obali otoka Korzike ob Tirenskem morju, 64 km vzhodno od Sartène.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Porto-Vecchio je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Conca, Lecci in Sari-Solenzara z 12.904 prebivalci. Kanton je sestavni del okrožja Sartène.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Bastion de France

Ozemlje jugovzhodne Korzike je znano kot središče civilizacije torréenne iz 3. in 2. tisočletja pred našim štetjem, imenovano po glavnih ostankih iz tega obdobja - Torre. Iz tega obdobja so značilne krožne ali polkrožne kamnite citadelle. Sedanje pristanišče so ustanovili ali prevzeli od njihovih predhodnikov Grki iz Sirakuz v 6. stoletju pr. n. št., romanski Portus Syracusanus.

Mesto je bilo zaradi izbruha malarije prvič zapuščeno v visokem srednjem veku, prebivalstvo se je preselilo v južnejši Bonifacio. Po prihodu pod Genovsko republiko v 16. stoletju je uprava nad zalivom ustanovila kolonijo in zgradila številne utrdbe. Kljub temu je bilo mesto zaradi ponovnega izbruha malarije kot tudi zaradi stalne grožnje turških piratov večkrat zapuščeno. Slednjič so v 17. stoletju Genovežani vanj naselili prebivalstvo iz goratega predela Korzike, pretežno iz Quenze, ki pa se je poleti vračalo na svoje domove v notranjosti otoka. V mestu so se stalno naselili šele v 19. stoletju po izsušitvi močvirij.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

La Porte Génoise
  • trdnjava Bastion de France,
  • citadela,
  • mestna vrata La Porte Génoise,
  • cerkev sv. Janeza Krstnika,
  • kulturno središče Centre Culturel de Corse,
  • soline,
  • plaža Palombaggia.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]



  1. "Populations légales 2017". Pridobljeno dne 6. januar 2020.