Pokol v zaporu Olenivka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pokol v zaporu Olenivka
Del Vojni zločini med rusko invazijo na Ukrajino (2022)
Zgradba, ki je služila kot zapor
LokacijaFiltracijsko taborišče na ozemlju bivše popravne kolonije Volnovaska št.120
Molodižne, Kalmiuski rajon, Donecka oblast, Ukrajina (pod rusko okupacijo)
Koordinate47°49′42″N 37°42′39″E / 47.82846°N 37.71093°E / 47.82846; 37.71093
Datum29 Julij 2022
Tip napadaeksplozija in/ali ogenj v zgradbi
Smrti53-62+
Poškodovanih75-130+
StorilciOborožene sile Ruske federacije (domnevno)

29. julija 2022 je med rusko invazijo na Ukrajino bil uničen zapor v katerega so Rusi zaprli ukrajinske vojne ujetnike. Nahajal se je v kraju Molodižne v bližini Olenivke v Donecki oblasti na okupiranem ozemlju. Pri tem je bilo ubitih med 53 in 62 ujetnikov, med 75 in 130 je bilo ranjenih. Večina ujetnikov je bila zajeta po predaji Azovstala, ki je bil zadnja ukrajinska trdnjava pri obleganju Mariupola.[1] Zapor je bil v zgradbah nekdanje kazenske kolonije Volnovanska št.120, ki je bila od 2014 okupirana s strani proruskih sil, 24. februarja 2022 pa je ruska vojska v njem vzpostavila filtracijsko taborišče in zapor.[2]

Generalštab ukrajinskih oboroženih sil je trdil, da so Rusi zapor razstrelili, da bi prikrili tamkajšnje mučenje in umore ukrajinskih ujetnikov. Ukrajinske oblasti so predložile posnetke domnevnih grobov izkopanih pred dogodkom ter prestrezene klice, ki so kazali na rusko odgovornost.[3][4] Rusija je trdila, da je Ukrajina na zapor izstrelila raketo s sistemom HIMARS.[5] Ruske trditve o ukrajinskem napadu s HIMARS-om so zavrgli Združeni narodi.[6][7] Neodvisne preiskave različnih strokovnjakov za orožje in forenziko ter satelitski posnetki so ruske trditve označili kot najverjetneje fabrikacije in dezinformacije, saj glede na obseg škode raketa izstreljena s sistemom HIMARS nima zadostne moči, dokazi so kazale na možnost uničenja z bombo nastavljeno znotraj zgradbe.[8][4][9]

3. avgusta je generalni sekretar ZN Antonio Guterres v skladu z zahtevami Rusije in Ukrajine odločil o ustanovitvi misije za ugotavljanje dejstev.[10][11] Misija je bila kasneje razpuščena, saj je Rusija zavrnila sodelovanje z Združenimi narodi in Mednarodnim Rdečim križem ter ni pustila dostopa do Olenivke.[12][13]

Eksplozija[uredi | uredi kodo]

V noči 29. julija 2022 je v eksploziji bila hudo poškodovana stavba zapora v bližini Olenivke, ki se nahaja jugozahodno od Donecka (ozemlje pod okupacijo DLR oz. Rusije). Okupacijske oblasti so poročale o 53 ubitih ter 75 ranjenih ukrajinskih vojnih ujetnikih (sprva o 40 ubitih in 75 ranjenih, od tega 8 stražarjev).[14][15] Ukrajina je poročala o približno 40 ubitih in 130 ranjenih.[16]

V uničeno zgradbo je bilo nekaj dni prej nameščeno večje število ujetnikov jurišne brigade Azov, ki so bili po dolgem obleganju zajeti po predaji Azovstala, utrdbe v nekdanji železarni v Mariupolu. Vodja DLR Denis Pušilin je trdil, da med ujetniki ni bilo tujcev, števila Ukrajincev pa ni navedel.[14] Ruske oblasti so objavile seznam ubitih ujetnikov, ukrajinske pa so odgovorile, da seznama niso mogli preveriti.[17][18]

Na dan eksplozije je rusko veleposlaništvo v Londonu na družbenem omrežju Twitter zapisalo, da si borci Azova »zaslužijo usmrtitev ne s strelskim vodom ampak z obešanjem, ker niso resnični vojaki. Zaslužijo si ponižujočo smrt.«[19] Štiri dni po eksploziji je rusko vrhovno sodišče brigado Azov (sicer del Nacionalne garde Ukrajine) razglasilo za »teroristično organizacijo«.[20] Ukrajinska obveščevalna služba se je odzvala, da s tem skušajo upravičiti pokol ujetnikov v Olenivki ter druga grozodejstva nad ujetniki.[21]

Preiskave[uredi | uredi kodo]

Novinarji[uredi | uredi kodo]

Ruske oblasti so izjavile, da so zapor z ukrajinskimi vojnimi ujetniki napadle ukrajinske sile z raketnim sistemom M142 HIMARS[5] ter objavile posnetke notranjosti zapora po eksploziji. Preiskava novinarjev CNN je prišla do zaključka, da je ruska različica dogodkov zelo verjetno izmišljotina, ker poškodbe zgradbe niso bile konsistentne z raketami sistema HIMARS. Kot najverjetnejši vzrok eksplozije so navedli zažigalno napravo, ki bi bila lahko detonirana iz notranjosti zapora.[8]

Institute for the Study of War je objavil zaključke, da razpoložljivi vizualni dokazi podpirajo ukrajinsko različico dogodkov, saj škoda, ki jo je povzročila eksplozija, ni konsistentna s škodo, ki jo povzročijo rakete HIMARS-a, vendar ne morejo z gotovostjo reči katera stran je odgovorna.[22]

InformNapalm, ukrajinska prostovoljska iniciativa, je krivdo pripisala Rusiji ter predlagala možnost zažiga zapora z uporabo metalca ognja RPO-A Šmel ali pa raketo MRO-A.[23]

Ukrajinske oblasti[uredi | uredi kodo]

Generalni tožilec Ukrajine Andrij Kostin je izjavil, da so »po predhodnih podatkih mednarodnih strokovnjakov zapornike v okupirani kazenski koloniji Olenivka ubili s termobaričnim orožjem«.[24][25]

Ukrajinska varnostna služba je objavila posnetke domnevnih telefonskih pogovorov med ruskimi vojaki, ki nakazujejo, da so Rusi v zgradbo podtaknili eksploziv. Dodale je, da je iz razpoložljivih video dokazov vidno, da so nekatera okna ostala nedotaknjena in da v poročilih očividcev niso omenjeno zvoki povezani z obstreljevanjem, kar nakazuje, da v napadu niso bile uporabljene rakete.[26] Po navedbah obveščevalnega direktorata ukrajinskega ministrstva za obrambo je eksplozijo izvedla najemniška skupina Wagner, ki jo podpira ruska vlada in je sicer obtožena več vojnih zločinov v Afriki, Siriji in Ukrajini.[27][28]

Združeni narodi in Mednarodno kazensko sodišče[uredi | uredi kodo]

Ukrajinsko zunanje ministrstvo je napad označilo za ruski vojni zločin in se pritožilo na Mednarodno kazensko sodišče,[29] Rusija pa je sporočila, da začenja lastno preiskavo.[14] Ruski in ukrajinski uradniki so k posredovanju pozvali tudi Mednarodni Rdeči križ (ICRC) in Združene narode.[30][31] 30. julija je Rusija izjavila, da bo tem organizacijam dovolila dostop do mesta dogodka,[32] vendar je ICRC izjavil, da niso prejeli dovoljenja in tudi ne odgovora na njihovo lastno prošnjo za dostop.[33][1] Rusija do oktobra 2022 ni nobenemu medarodnemu opazovalcu ali humanitarni organizaciji pustila dostopati do Olenivke ali preživelih ujetnikov. Prav tako Rusija ni objavila podrobnega seznama ubitih in ranjenih ter obvestila njihove svojce ali ICRC, ki je vojne ujetnike med predajo v Mariupolu uradno registriral.[34][1][24]

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je 3. avgusta 2022 objavil svojo odločitev o ustanovitvi misije za ugotavljanje dejstev v skladu z zahtevami Rusije in Ukrajine.[10] 3. januarja 2023 je Gueterres misijo razpustil, ker ji Rusija ni omogočila dostopa do Olenivke.[12] Marca 2023 je Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice v poročilu o ravnanju z ujetniki med rusko-ukrajinsko vojno zapisal, da je razkril nove podrobnosti o pokolu, ki kažejo na rusko krivdo. Kot dokaz je bila navedena premestitev paznikov zapora stran od zgradbe v kateri so bili ujetniki, izkop utrjenega jarka za paznike, neprebojni jopiči in čelade za paznike ter premestitev raketnega sistema BM-21 Grad, ki je izstrelil rakete za prikritje zvokov eksplozij.[35]

Združeni narodi so 25. julija 2023 uradno zavrgli trditve Rusije, da je eksplozijo povzročila raketa iz ukrajinskega sistema HIMARS.[6]

4. oktobra 2023 so v poročilu ZN zapisali, da eksplozija v zgradbi ni združljiva z eksplozijo raket HIMARS-a in da se je »strukturne poškodbe izgledale konsistentne z izstrelkom, ki je potoval v smeri iz vzhoda proti zahodu«. Poročilo je Rusijo tudi obtožilo namestitve zapornikov preblizu fronte.[7]

Odzivi[uredi | uredi kodo]

Josep Borrell, visoki predstavnik EU za zunanje zadeve, je v izjavi 29. julija 2022 za napad okrivil Rusijo in ga označil za »grozljivo grozodejstvo« in »barbarsko dejanje«.[36] Podobno stališče so izrazili uradniki v Estoniji,[37] Združenem kraljestvu in Franciji.[38]

Bela hiša je 2. avgusta 2022 izjavila, da njeni obveščevalni podatki kažejo, da si Rusija prizadeva poneveriti dokaze o pokolu.[39]

Nadaljnji dogodki[uredi | uredi kodo]

11. oktobra 2022 so bila v Ukrajino vrnjeni posmrtni ostanki 62 vojakov, vključno z vojnimi ujetniki iz zapora Olenivka.[40]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 »Admission of guilt: Russia blocks international investigation of Olenivka mass killing of Ukrainian POWs«. Kharkiv Human Rights Protection Group. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. septembra 2022. Pridobljeno 7. septembra 2022.
  2. ↑ »Стало відомо про другу фільтраційну тюрму на базі колишньої Волноваської виправної колонії — радник мера«. suspilne.media. Suspilne Novini. 2. junij 2022. Pridobljeno 20. februarja 2024.
  3. ↑ »Russians struck Olenivka to cover up the torture and execution of prisoners General Staff of the Armed Forces of Ukraine«. news.yahoo.com (v ameriški angleščini). 29. julij 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. julija 2022. Pridobljeno 29. julija 2022.
  4. ↑ 4,0 4,1 »'Absolute evil': Inside the Russian prison camp where dozens of Ukrainians burned to death«. TheGuardian.com. 6. avgust 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. septembra 2022. Pridobljeno 8. avgusta 2022.
  5. ↑ 5,0 5,1 »Russia says Ukraine struck prison in Donetsk region, killing 40«. Reuters (v angleščini). 29. julij 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. julija 2022. Pridobljeno 29. julija 2022.
  6. ↑ 6,0 6,1 »UN rejects Russia's claims on Olenivka prison massacre«. The Kyiv Independent (v angleščini). 25. julij 2023. Pridobljeno 25. julija 2023.
  7. ↑ 7,0 7,1 Report on the Human Rights situation in Ukraine. 1 February to 31 July 2023 (angleško)
  8. ↑ 8,0 8,1 Lister, Tim; Mezzofiore, Gianluca; Cotovio, Vasco; Brown, Benjamin; Nechyporenko, Kostan (11. avgust 2022). »Russia claims Ukraine used US arms to kill jailed POWs. Evidence tells a different story«. CNN (Special Report). Design by Sarah-Grace Mankarious and Marco Chacón. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. septembra 2022. Pridobljeno 12. avgusta 2022. A CNN investigation based on analysis of video and photographs from the scene, satellite imagery from before and after the attack and the work of forensic and weapons experts concludes the Russian version of events is very likely a fabrication.
  9. ↑ »UN rejects Russian account of attack that killed 50 Ukrainian prisoners, confirming findings of a CNN investigation«. 25. julij 2023. Experts consulted by CNN discounted a HIMARS strike on Olenivka – but could not say definitively what killed and wounded so many prisoners. The investigation noted that "experts say most signs point to an intense fire, and according to several witnesses there was no sound of an incoming rocket." [...] The OHCHR said that it had been able to "conduct extensive interviews with survivors of the incident at Olenivka and undertaken detailed analysis of available additional information…While the precise circumstances of the incident on the night of 28-29 July 2022 remain unclear, the information available and our analysis enable the Office to conclude that it was not caused by a HIMARS rocket."
  10. ↑ 10,0 10,1 »U.N. chief launches fact-finding mission into Ukraine prison attack«. Reuters (v angleščini). 4. avgust 2022. Pridobljeno 30. novembra 2022.
  11. ↑ »UN fact-finding mission members appointed for Donetsk prison attack«. Business Standard (v angleščini). 23. avgust 2022. Pridobljeno 30. novembra 2022.
  12. ↑ 12,0 12,1 »Russia-Ukraine war live: Putin's ceasefire proposal shows he is 'trying to find oxygen', says Biden«. The Guardian (v angleščini). 5. januar 2023. Pridobljeno 5. januarja 2023.
  13. ↑ »Red Cross denied access to prisoners at Russian-held Olenivka despite 'intense' talks -ICRC chief«. Reuters. september 2022.{{navedi novice}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  14. ↑ 14,0 14,1 14,2 »Russia, Ukraine trade blame for deadly attack on POW prison«. AP NEWS (v angleščini). 29. julij 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. avgusta 2022. Pridobljeno 30. julija 2022.
  15. ↑ »Russia accuses Ukraine of killing POWs with HIMARS system«. www.aljazeera.com (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. avgusta 2022. Pridobljeno 30. julija 2022.
  16. ↑ »Внаслідок обстрілу Оленівки близько 40 осіб загинуло, 130 поранено – розпочато провадження« [As a result of the shelling of Olenivka, about 40 people died, 130 were injured – proceedings have been initiated]. armyinform.com.ua (v ukrajinščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. julija 2022. Pridobljeno 30. julija 2022.
  17. ↑ »Минобороны России« [Russian Ministry of Defence]. telegram.org.
  18. ↑ »Russian offensive campaign assessment: 31 July«. Institute for the Study of War (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. septembra 2022. Pridobljeno 31. julija 2022.
  19. ↑ Nsubuga, Jimmy (30. julij 2022). »Outrage as Russian Embassy in UK tweets call for Ukrainian fighters to be executed in 'humiliating death'«. Yahoo! News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. julija 2022. Pridobljeno 1. avgusta 2022.
  20. ↑ Blann, Susie; Fraser, Suzan (2. avgust 2022). »Russia designates Ukraine's Azov Regiment terrorists«. PBS NewsHour (v ameriški angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. avgusta 2022. Pridobljeno 4. avgusta 2022.
  21. ↑ »Branding Azov fighters as terrorists, Russia seeks to justify its own war crimes – Ukrainian intelligence«. The New Voice of Ukraine. Yahoo! News. 4. avgust 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. avgusta 2022. Pridobljeno 4. avgusta 2022.
  22. ↑ »Russian offensive campaign assessment: 29 July«. Institute for the Study of War (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. avgusta 2022. Pridobljeno 30. julija 2022.
  23. ↑ »Россия сожгла украинских военнопленных во сне с помощью термобарического оружия – InformNapalm« [Russia burned Ukrainian prisoners of war in their sleep with thermobaric weapons – InformNapalm]. Зеркало недели. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. julija 2022. Pridobljeno 30. julija 2022.
  24. ↑ 24,0 24,1 »40 days since Olenivka tragedy: Russia still not let international experts in, relatives of POWs release statement«. news.yahoo.com (v ameriški angleščini). 6. september 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. septembra 2022. Pridobljeno 7. septembra 2022.
  25. ↑ »Olenivka prisoners could have been killed with thermobaric weapons – Prosecutor General of Ukraine«. Ukrainska Pravda (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. septembra 2022. Pridobljeno 7. septembra 2022.
  26. ↑ Tyshchenko, Kateryna (29. julij 2022). »Explosion in the Olenivka penal colony planned and executed by the Russian Federation – conversation intercepted by SSU«. Ukrainska Pravda (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. julija 2022. Pridobljeno 29. julija 2022.
  27. ↑ »Intelligence: Russia's Wagner Group behind attack on Olenivka penal colony«. The Kyiv Independent. 29. julij 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. julija 2022. Pridobljeno 29. julija 2022.
  28. ↑ Lister, Tim; Kesaieva, Julia; Pennington, Josh (30. julij 2022). »Ukrainian President Volodymyr Zelensky says prison attack 'deliberate war crime by the Russians,' as Russia blames Ukraine«. CNN News (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. avgusta 2022. Pridobljeno 30. julija 2022.
  29. ↑ »Ukraine appeals to International Criminal Court after prison attack«. Reuters (v angleščini). 29. julij 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. julija 2022. Pridobljeno 30. julija 2022.
  30. ↑ »Russia says it has invited U.N., Red Cross experts to probe jail deaths«. Reuters (v angleščini). 30. julij 2022.
  31. ↑ »AFU General Staff, SBU, Main Intelligence Agency and Rada Commissioner for Human Rights demand that UN, ICRC immediately respond to terrorist attack of Russia on Olenivka – statement«. Interfax-Ukraine (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. julija 2022. Pridobljeno 30. julija 2022.
  32. ↑ »Война в Украине: Россия согласилась показать ООН и Красному Кресту Еленовку, в Севастополе пять человек ранены при атаке беспилотника – Новости на русском языке« [War in Ukraine: Russia agreed to show the UN and Red Cross Yelenovka, in Sevastopol five people were injured at drone attack – news in Russian]. BBC News Русская служба (v ruščini). 29. julij 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. septembra 2022. Pridobljeno 31. julija 2022.
  33. ↑ »Olenivka penal facility: Prisoners of war and ICRC's role« (v angleščini). 3. avgust 2022. Arhivirano iz spletišča dne 30. septembra 2022. Pridobljeno 7. septembra 2022. {{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal= (pomoč)
  34. ↑ »Ukraine-Russia international armed conflict: ICRC asks for immediate and unimpeded access to all prisoners of war« (v angleščini). 14. oktober 2022. {{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal= (pomoč)
  35. ↑ »OHCHR report on the Treatment of Prisoners of War and Persons Hors de Combat in the Context of the Armed Attack by the Russian Federation against Ukraine: 24 February 2022 – 23 February 2023«. Office of the United Nations High Commissioner for Human Rights (v angleščini). 24. marec 2023. str. 19–21. Pridobljeno 24. marca 2023. OHCHR documented that the 193 POWs were transferred on 27 July to this barrack, which was refurbished from an industrial shed that stood separately from the other barracks in the colony. That same day, the colony management ordered that the guard post be moved further from the barrack and that a fortified trench be dug for the guards, which was not done for other barracks. On 28 July, the guards of the barrack wore bullet-proof vests and helmets, which they had not done before and unlike other colony personnel who rarely wore them. POWs interned in different barracks reported that an "Grad" rocket system, which had been placed close to their barracks and near the colony's fence just before the incident, was firing in a westerly direction away from the colony and covered the sounds of the explosions that killed and injured the POWs.
  36. ↑ »'Sickening' video shows gagged Ukrainian POW being castrated«. New York Post. 29. julij 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. julija 2022. Pridobljeno 30. julija 2022.
  37. ↑ »Estonian politicians condemn Olenivka prison attack«. ERR (v angleščini). 30. julij 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. julija 2022. Pridobljeno 30. julija 2022.
  38. ↑ »Ukraine : Paris exprime son "horreur" après le bombardement d'une prison« [Ukraine: Paris expresses its "horror" after the bombing of a prison]. TF1 INFO (v francoščini). 30. julij 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. julija 2022. Pridobljeno 30. julija 2022.
  39. ↑ Madhani, Aamer; Lederer, Edith M. (4. avgust 2022). Napisano v Washington. »US says Russia aims to fabricate evidence in prison deaths«. New York City: Associated Press. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. avgusta 2022. Pridobljeno 6. avgusta 2022.
  40. ↑ »Україна повернула тіла військових, загиблих під час теракту в Оленівці«. Мілітарний (v ukrajinščini). Pridobljeno 11. oktobra 2022.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pokol_v_zaporu_Olenivka&oldid=6198017«