Pogovor:Zgodovina števila π

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Uvod[uredi kodo]

Ali lahko kdo malo preoblikuje uvod, da bo bolj tekoč? LP, --Klemen Kocjančič (Pog. - Talk) 14:55, 27. oktober 2007 (CEST)

Kaj bi še manjkalo? Če pogledaš še angleško različico - ta ima v uvodu 3,14 stavka. Drugače pa je zapis tukaj plod nekajletnega dela in ne gre le za prepis in/ali kopipejst od nekod. Za enega človeka verjetno kar dobro. Če pa bi se tega lotila še kakšna skupina, pa verjetno še boljše. Medtem so angleško stran prestavili iz kronološko obarvanega imena History of numerical approx... na sedanje Numerical approx....

Slika Pihistory.svg[uredi kodo]

Kdo bi lahko izdelal še slovensko različico slike, ki ima v angleškem članku sicer hraber napis: ~ over the centuries, so pa dejansko vnešene vrednosti do al-Kašija (14./15. stoletje). Res pa je tudi, da so od tedaj znana decimalna mesta začela zelo naraščati in skala te slike verjetno ne bi bila več primerna. --xJaM 19:47, 7. januar 2008 (CET)

Naslov članka[uredi kodo]

Menim, da bi bilo za povezovanje na članek in iskanje članka boljše, če bi namesto grške črke π pisali kar pi (tako kot v naslovu članka o sami konstanti). --Eleassar pogovor 10:07, 16. maj 2013 (CEST)

Verjetno ni potrebe - pmsm predvsem zaradi sedaj dovolj zrele tehnologije (zapisovanj/iskanj). Sicer je menda članek glede na angleškega nastal retrogradno in v malo drugačnem smislu, drugače pa je tudi soroden angleški članek sedaj poimenovan Approximations of π, ki ga google najde brez težav [1]. Tudi tega najde - [2]. Strogo gledano pa verjetno tvoj predlog ni nesmiseln. --xJaM (pogovor) 04:25, 18. maj 2013 (CEST)

Ali se v priročnih matematičnih slovarjih pi najpogosteje pojavlja pod geslom pi ali π? Namreč ne vidim dobrega razloga, zakaj bi dajali v netehničnih besedilih prednost nelatiničnemu zapisu imena števila, ki je težji za tipkovnični vnos pri povezovanju in iskanju. V SSKJ je pi. Poleg tega gre za to, da so naslovi člankov poenoteni. Menim tudi, da bi bilo s slogovnega vidika primerno pred besedo pi oz. znakom π zapisati besedo števila, tj. "Zgodovina računanja števila pi/π". --Eleassar pogovor 09:45, 21. maj 2013 (CEST)

V Grassellijevi Enciklopediji števil (COBISS) je npr. naslov razdelka število π. Tudi naslov 'glavnega članka' je verjetno presplošen, in bi zaradi poenotenja moralo biti »število pi/π« ali pa »pi/π (število)«, kot so naslovi člankov o več številih (razen npr. za (število) 0). Sicer lahko tudi za število π ostane izjemoma kar pi, kot je sedaj - ni pa v skladu z dogovori o poimenovanjih (znak x (število)). Ker članek ne obravnava le 'računanje' števila π, bi lahko bil njegov naslov tudi kar »Zgodovina števila pi/π« (kar mi res zveni malo preveč nedoločeno). Angleški članek je trenutno malo drugače zasnovan. Obravnava računanje števila π skozi zgodovino, približke (aproksimacije), učinkovite algoritme in računalniške programe. Ne obravnava npr. tudi značilnosti števila π - no, morda kje to sproti omenja, kot se to sproti omenja tukaj. Tako vseeno predlagam nov naslov »Zgodovina števila pi/π«. --xJaM (pogovor) 10:55, 21. maj 2013 (CEST)

Urejeno. Za splošni članek o številu se tudi strinjam, da bi bilo bolje π (število) sli pa kar π s preusmeritvijo na članek o črki na vrhu članka. Tudi SMS ima npr. pod iztočnico pi geslo o črki, pod iztočnico π pa geslo o številki.[3] --Eleassar pogovor 11:59, 21. maj 2013 (CEST)

V Leksikonu CZ Matematika (COBISS) je geslo pod »Ludolfovo število«. Pod »pi« pa je zapisano: »znak: π, glej Ludolfovo število.« V leksikonu Matematika (COBISS) je geslo »pi«, kjer je zapisano: »(simbol π), črka gr. abecede za označevanje Ludolfovega števila« in potem glavno geslo podobno na »Ludolfovo število«. V Stöckerjevem Matematičnem priročniku z osnovami računalništva (COBISS) je pod stvarnim kazalom npr. zapisano kar:
petkotnik, 77
π, 79
piksel, 314
Podobno je v Matematičnem priročniku Bronštejna in Semedjajeva (COBISS) (COBISS) v abecednem kazalu:
Permutacije 185
π »pi«, razmerje med obsegom ... 192, tabela količin v zvezi s π, 21
Picardova metoda zaporednih približkov 518
--xJaM (pogovor) 18:11, 27. maj 2013 (CEST)

Ostanemo torej pri π ali prestavimo na Ludolfovo število? --Eleassar pogovor 18:23, 27. maj 2013 (CEST)

Ostanimo pri π. Le navedel sem še zglede, ker si zgoraj vprašal kako je v priročnih slovarjih. Grasselli, Bronštejn in Stöcker, ki so pri nas glede tega trenutno verjetno najbolj relevantni, imajo, kot rečeno, tako ali tako (število) π. --xJaM (pogovor) 19:01, 27. maj 2013 (CEST)

Se strinjam. Hvala. --Eleassar pogovor 11:53, 30. maj 2013 (CEST)

Billion = milijarda[uredi kodo]

Mislim, da je na koncu članka pri računalniških izračunih napačno prevedeno, pa tudi sicer je pogosta napaka pri prevajanju. Bi mogoče naredili bota za prevajanje?--ModriDirkac (pogovor) 20:43, 28. februar 2019 (CET)

Kje točno je napaka? --xJaM (pogovor) 08:12, 12. maj 2019 (CEST)
Povzemam po Kanadovem zapisu — 1,241,100,000,000. To ni milijarda (1,241  · 1012), ali je kje drugje od tam napačno? --xJaM (pogovor) 08:39, 12. maj 2019 (CEST)

Notranje povezave v virih (in datumi)[uredi kodo]

Octopus je pri tej in še v predhodni redakciji pobrisal notranje povezave na nekatere avtorje virov in sklicev. Ali to bolj zaradi tega, ker so bile pač rdeče, ali je kje, kakor pri letnicah, že bilo dogovorjeno, da se nanje notranje ovezave ne ustvarjajo? Ne vidim potrebe po brisanju, predvsem zaradi tega, ker za navajanje virov in sklicev že kar nekaj časa obstajajo predloge, kot so npr. {{citat}} ipd. Tudi, če gre npr. za rdečo notranjo povezavo, je pmsm to podobno, kot bi se brisali škrbinčni članki. Nekdo je tudi za tako 'rdečo' notranjo povezavo moral preveriti, da ustreza. Sam običajno preverjam, sploh v wikipedijah, tudi avtorje virov, če imajo članke, saj je to, kakor tako opevana potreba po preverljivosti, tudi pomembno. Zgled — Davidov, bi kdo rekel, je obskurni avtor tam iz daljnega leta 1879, vendar, mislim da, ima članek, kjerkoli pač. Za rdeče sezname osebnosti je bilo dogovorjeno, oziroma ugotovljeno, da za wikipedijo niso ravno okusni, to je pa mogoče drugače. Kaj meniš, Miran v tem primeru, ali naj se notranje povezave pišejo samo v primerih, ko članki obstajajo, ali je v redu, da tudi za neobstoječe članke, oziroma sploh ne, kot je trenutno?

Tudi datumi so pmsm sporni. Res je, da je najobičajnejša oblika, ki se v pisnem rabi v slovenščnini zaporedna_številka_dneva. ime_meseca zp.št.leta (npr.: 12. maj 2019, oziroma tudi 12. 05. 2019), vendar, zaradi slabega delovanja predlog, ne delujo 100 % povezave do sklicev. Mogoče za koga mala stvar, je pa problem. Oblika datuma (2019-05-12) malo bolje rešuje ta problem, vendar se pisno ne rabi toliko. Kako potem? --xJaM (pogovor) 08:34, 12. maj 2019 (CEST)

• Članek se urejal nazadnje in samo 21. januarja 2019. Če je v tem kaj spornega, je stanje mogoče restavrirati, sicer pa bi me na to lahko kdo že prej opozoril. --Octopus (pogovor) 09:38, 12. maj 2019 (CEST)
Slovenske predloge za citiranje se ne ravnajo vedno po slovenskem pravopisu, ki pri datumih dopušča samo obliko 1. 1. 2015 ali 1. januar 2015, ne pa zapisov v drugačnem zaporedju in z drugačnimi ločili (napaka je npr. zapis 01. ali zapis z desnostično piko). Nesporazumom se izognemo z izpisom meseca z besedo, ki potegne za sabo naravno zaporedje dan. mesec. leto. Raznolikost v zapisovanju datumov je na Wikipediji tolikšna tudi zaradi delov, ki so prevzeti iz wikipodatkov, in referenc, prekopiranih iz angleških člankov. Tudi sam pri navajanju žal nisem dosleden.
Spomnim se svarila, da povezave na avtorje ali revije v referencah niso zaželene, vendar se zdijo včasih potrebne, tudi če o avtorju še ni gesla. Rdeče povezave kličejo po geslu in jih razumem kot spodbudo za to do, seveda pa je treba od primera do primera presoditi, kolikšna je verjetnost/nuja, da se bo geslo v doglednem času pojavilo. --Hladnikm (pogovor) 10:36, 12. maj 2019 (CEST)
Octopus, načeloma ni nič spornega s tvojim urejanjem – navedel sem le dve stvari, ki se mi zdita še malo nedorečeni v splošni rabi. Ni bilo potrebe po kakršnemkoli zgodnejšem opozorilu, ker spremembe niso bile takšne narave. Potem bom pustil stanje virov takšno kot je sedaj. Le ločil bom še sklice na primarne in preostale. Hvala obema za povratne informacije. --xJaM (pogovor) 11:39, 12. maj 2019 (CEST)