Pogovor:Ogljikov monoksid

{{predlog za spremembo}} Prosim za prestavitev na 'ogljikov monoksid': nedvoumno ime, eden od več ogljikovih oksidov.[1] Prestavil je s tega imena Miha z argumentom: "starinsko ime - tako smo se učili v šoli".[2] --Eleassar ^pogovor 01:20, 13. april 2013 (CEST)

Ja, v praksi se se vedno uporablja monokisd. Cisto pravilno po IUPAC standarizaciji je seveda "ogljikov (II) oksid". Glej recimo http://www.sos112.si/slo/page.php?src=np44.htm. Najbolje bi se bilo z vprasanjem obrniti na stroko. lp, --Miha 13:07, 13. april 2013 (CEST)

Stroka čisto jasno pove, da se uporablja izraz ogljikov monoksid.[3]. IPUPAC tudi priporoča ogljikov monoksid.[4] (glej v infopolju). --Eleassar ^pogovor 10:30, 14. april 2013 (CEST)

Povezave na strani, ki jih v Slo wikipediji še ni

V razdelku Zgodovina je predloga s povezavami na članke anorganskih spojinah ogljika, med katerimi so nekatere še 'slepe' (strani v Slo wikipediji še ni). Primer so neobičajni oksidi ogljika v predlogi v tem razdelku (večina je neobstrojnih). V slo wikipediji ustreznih prispevkov še ni, a o teh spojinah že obstajajo strani na angleški (in verjetno še kakšni) wikipediji.

1. ali obstaja kakšna splošna politika ali dogovor o tem, ali se sme/je smotrno (...) do tedaj, ko nastane ustrezen Slo članek v wikipediji, narediti kako povezavo na ustrezen prispevek v kje drugje (recimo en wikipedija Carbon_trioxide)
   Če obstaja, prosim za link, kje je opisana.
2. ali obstaja kakšna predloga za tako 'začasno' povezavo na prispevek o predmetu na wikipediji v drugem jeziku (ki bi tudi opozarjal, da je treba/bi bilo dobro narediti Slo prispevek)?
   Če ne obstaja, bi morda bilo smotrno namesto slepih povezav, kot so omenjene, narediti prispevke v Slo, kjer bi v začetku pisalo, da je prispevek nastavek (škrbina, 'stub') s pobudo za razširitev in med povezavami v tem začasnem prispevku povezavo na tistega v drugem jeziku, od koder bi pisec Slo prispevka lahko črpal.
   Tako bi bila informacija o predmetu na povezavi dostopna tudi že prej, preden bi bil napisan o tem predmetu zrel prispevek v Slo Wikipediji.

--Marjan Tomki SI (pogovor) 08:26, 29. oktober 2020 (CET)

Dogovor je, da puščamo relevantne povezave rdeče, kot povabilo bralcem, da članek ustvarijo. Povezovanje na angleško Wikipedijo bi zmedlo uporabnika, zato ni sprejemljivo. Prav tako ni sprejemljivo ustvarjati strani brez vsebine. Fundacija Wikimedia sicer dela na sistemu, ki bo v taki situaciji vrnil ogrodje opisa z osnovnimi podatki o temi in ustreznimi povezavami na druge jezike, ampak na to bo treba še malo počakati. — Yerpo ^Ha? 08:56, 29. oktober 2020 (CET)

Povezovanje na drugo wikipedijo... Vprašanje je, če bi res bolj zmedlo uporabnika, kot prekinjena povezava.

Jasno je, da je trenutni dogovor, da to ni sprejemljivo in se ga do (splošno sprejetega) drugačnega dogovora držimo tega. Pri prekinjeni povezavi - če imaš čas - greš z iskalnikom iskat (recimo google) in najdeš povezavo na angleško wikipedijo, ampak to nepotrebno jemlje čas; jaz bi raje kje pustil 'link0.

Sicer je zame prekinjena povezava ZELO frustrirajoča. Če je bila kdaj prekinjena kazalčna struktura v programski opremi, ki sem jo napisal, je bila to huda napaka, ki se jo je vzelo skrajno resno (prenehanje uporabe programskega orodja do odprave problema, kar je veljalo tudi za Centralni register prebivalstva Slovenije v času, ko je tekel na moji programski opremi). Spremembe podatkov v informacijskih sistemih, ki sem jih zasnoval in ali programiral, so bili če le mogoče narejeni tako, da so se na primer tudi razveljavljeni podatki ohranili tako, da si vedno lahko ugotovil, od kdaj do kdaj je veljalo kaj od različnih možnosti (često jih je tudi veljala več ko ena možnost hkrati). Temu bi se lahko reklo 'temporalne baze podatkov' (in je cela znanost s precej matematike in tudi nekaj filozofije).

In če je kaj tako zasnovanega in temeljito stestiranega nehalo delovati, je moralo biti kaj hudo narobe: hude komunikacijske težave, motnje delovanja internega pomnilnika (recimo prenizka vlažnost in statična elektrika ali previsoka temperatura in podobne HW zadeve) ali crkavanje magnetnega ali drugega medija za shranjevanje, motnje delovanja operacijskega sistema (šepave posodobitve...) z naključno korupcijo programske kode in podobno; že zlonamerna programska oprema (malware) mi tega do upokojitve nikoli ni uspela narediti).

Le enkrat je prišlo do popolne izgube podatkov enega meseca ('crknil' je disk s podatki na osebnem računalniku namesto na strežniku, in tega ves mesec niso varnostno kopirali, in potem niso uspeli dobiti vsebine z njega (programi so bili vedno še kje, podatke so pa zgubili: ali je naročnik zavrnil, da bi dali vsebino laboratorijsko reševat, ali pa reševanje tudi tam ni uspelo).

V glavnem, jaz iz tule opisanih razlogov (in še kakih zraven) dobim ošpice z vročino, ko naletim na prekinjeno povezavo kje, kje bi jo lahko poštimal kam, kjer še obstaja potrebna vsebina. Spominja me na zgodbo o propadu Aleksandrijske knjižnice, za katero zgodovinarje še vendo boli srce, in izginjanje zgodovinskega spomina o dejavnosti športnih in podobnih društev, kjer se dejavnost ali ne zabeleži ali ne preživi kakekga čiščenja, selitve ali prenehanja druđtva... Ali pa izguba vednosti o čem, kar je bilo kak rod nazaj tako splošno znano in samoumevno, da ni bilo nikjer zapisano, in potem izgine, ko umre zadnji, ki je to vedel. Jaz recimo poznam zgodbe od deda, babice in njene sestre, ki jih ni v Wikipediji (dedek je dr. Ivan Grafenauer, po babičini sestri Julki Dolžan se imenuje gledališče v Žirovnici na Gorenjskem in so razlogi za to - ampak preden smem kaj od tega zapisati v Wikipedijo, bi moral to objaviti kot raziskovanje kje, kjer bo peer reviewed in še potem bi to smel pravzaprav v Wikipedijo povzeti kdo drug...

Saj za Dr. Ivana Grafenauerja za nekaj reči morda najdem vire (nekaj je objavila moja sestričan Darja Mihelič v Grafenauerjevem zborniku (ki se nanaša na njenega očeta Boga Grafenauerja v poglavju o njegovih prednikih, zodnjem razvoju in sorodnikih, za mnoge pa gradivo ni na tak način objavljeno in ko čez nekaj desetletij (če bo vse po sreči) preminem še jaz, bo to vedenje verjetno ugasnilo.

Mimogrede, to velja tudi za to, kar vem o Centralnem registru prebivalstva Slovenije (tistih različicah,ki so bile vzpostavljene in vzdrževane na Zavodu za statistiko, ki se zdaj imenuje Statistični urad RS. Velik del dokumentacije je bil odpisan in uničen že prej, preostalo (nekaj programov na luknjanih karticah, dosijeji o zahtevah in rešitah za sistem in njegove komponente...)pa ob moji upokojitvi (do tedaj sem precej tega še hranil).

To izginjanje podatkov v entropiji ni samo moj problem, to je sistematičen problem izgube zgodovinskega spomina v našem okolju in kulturi, morda tudi v vsej naši civilizaciji. Ampak frustracija zaradi tega pa je pač moj problem, če je pač dogovor tak kot si napisal da je. ::Drži se in še naprej dobro delaj...--Marjan Tomki SI (pogovor) 14:03, 29. oktober 2020 (CET)

Mislim, da je rdeča barva povezave že kar prepoznaven indic, da ciljna stran ne obstaja. Wikipedija je pač permanentno "v delu" in le v največjih Wikipedijah, kot je angleška, si lahko privoščijo dogovor, da neobstoječih strani praviloma sploh ne povezujejo. Je pa možno na ta način izdelovati razne uporabne sezname, kot je Posebno:ŽeleneStrani. — Yerpo ^Ha? 14:12, 29. oktober 2020 (CET)

PS: objavljene zapise o sorodnikih bi lahko povzemal tudi sam, toliko strogi nismo o nepristranskosti. — Yerpo ^Ha? 14:13, 29. oktober 2020 (CET)