Pogovor:Luteranstvo

Enostransko

O reformaciji je podano v članku le protestantovsko stališče. V oči bodejo nekateri nedokazani očitki iz pretekle dobe na račun katoliškega verovanja, da navedem le enega. Če je ta očitek navržen, je treba dodati tudi pojasnilo, kaj pravzaprav katoliška Cerkev (pa tudi drugi kristjani in druge vrste protestantov, ki se v nauku precej razhajajo, in ne kak posameznik) glede tega uči:

• Marijo je treba spoštovati kot Jezusovo mater, neprimerno pa jo je po božje častiti.

Ta očitek, da katoličani Marijo častijo po božje, je čisto podtikanje, kajti noben papež in noben katoliški katekizem ne uči, da je treba Marijo častiti po božje. Ali pa morebiti člankar to naslavlja na kako drugo krščansko denominacijo? Naziv, da je Marija Božja mati, še ne pomeni, da je ona boginja, ampak da je njen sin Jezus ne le človek, ampak tudi Bog. To versko resnico sprejemajo tudi vsi nekdanji in današnji protestanti (zato se imenujejo skupaj s pravoslavnimi in katoličani - kristjani)

Podobno velja za druge trditve v članku, da so nepreverjene. Protestantizma ni mogoče razumeti brez odnosa do katoliške Cerkve, saj je iz nje izšel, oziroma iz nje odšel, pa čeprav Luter ni nameraval verske revolucije zoper Cerkev, ampak reformo znotraj katoliške Cerkve.

V podobnem pridigarskem in propagandnem stilu, kot je napisan članek, je tudi zgornji nepodpisani pogovor "Zakaj je prišlo do reformacije", saj se celo tudi končuje z Amen - kar bi lahko pomenilo, da piscu ni do pogovora, ampak da mora samo njegova obveljati.--Stebunik 22:41, 16. september 2012 (CEST)

Če si prepričan, da znaš popraviti, ne da bi se vse skupaj spremenilo v katoliško protipropagando, kar popravi. Fino bi bilo, če bi se pri tem izognil navajanju zastarelih madžarski enciklopedij in podobnega. --IP 213 (pogovor) 09:07, 17. september 2012 (CEST)

Imaš prav: napraviti dober in objektiven članek o kaki sporni temi ni lahka zadeva in menim, da se je člankar potrudil po svojih močeh.Prosil bi te nadalje za strpnost do tistih "zastarelih" enciklopedij, ko pa so ravno one najprimernejše, da se ne kršijo avtorske pravice "novejših" knjig, ki jih je sicer obilo na razpolago tudi v slovenščini. Vam v Ljubljani ali blizu kakega velikega kulturnega središča je lahko: samo greste v knjižnico, pa imate zaželeno knjigo zaželene starosti v zaželenem jeziku. Znanost oziroma resnica pač ni omejena niti s starostjo niti z jezikom. Vi mladi pa se le učite tujih jezikov, ne bo vam žal.--Stebunik 09:53, 17. september 2012 (CEST)

Za popolno obravnavo je pomembno, da so viri čim novejši, ker vsebujejo nova spoznanja o neki temi in mogoče tudi podatke, ki so bili včasih načrtno zamolčani ali zaradi katerega drugega razloga javnosti neznani. S povzemanjem podatkov mimogrede ne kršiš avtorskih pravic, pa čeprav je vir star (na primer) šele eno leto. — Yerpo ^Ha? 10:07, 17. september 2012 (CEST)