Pogovor:Anton Aškerc

Vsebina strani ni podprta v drugih jezikih.
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
WikiProjekt Slovenska mladinska književnost  
Ta članek je v delokrogu projekta WikiProjekt Slovenska mladinska književnost, sodelovalnega prizadevanja za izboljšanje pokritosti člankov Slovenska mladinska književnost v Wikipediji. Če želite sodelovati, obiščite projektno stran, kjer se lahko pridružite razpravi in si ogledate seznam odprtih opravil.
 
WikiProjekt Slovenska literarna veda  
Ta članek je v delokrogu projekta WikiProjekt Slovenska literarna veda, sodelovalnega prizadevanja za izboljšanje pokritosti člankov Slovenska literarna veda v Wikipediji. Če želite sodelovati, obiščite projektno stran, kjer se lahko pridružite razpravi in si ogledate seznam odprtih opravil.
 

Kraj rojstva ni bil gotov[uredi kodo]

To se nanaša na opombo: Tak primer ni tako redek... Del problema je, da so matične evidence v tistem času (v naših krajih pred koncem 2. svetovne vojne) matične knjige krstov, kjer pa je bil praviloma naveden kraj krsta (in lahko, a ne vedno tudi bivališče staršev ali matere v času rojstva). Tu je bil včasih dodaten zaplet, kadar starši (pred ali tudi še po poroki) še niso mogli stanovati skupaj.

Dokumentirana primera sta npr. Anton Sovrè, kjer sta oče in mati v času rojstva prvih dveh otrok še živela vsak pri svojih starših in se šele kasneje preselila skupaj v železniško čuvajnico, kjer so se rodili ostali otroci); ter Ivan Grafenauer, ki je bil krščen na Brdu, rojen pa - kolikor je mogoče ugotoviti po virih - na Plicovi domačiji v sosednji vasi, kjer sta bila njegova ded in stric znana koroška izdelovalca orgel (prispevka o njih moram še prevesti iz de:WP - je pa dobrodošel kdo, ki mu to uspe pred mano;-).

Podobno je tudi za marsikatero rojstvo med 2. svetovno vojno, čeprav so npr. italijanske oblasti zahtevale (našel objavo v dlib.si), da rojstvo poleg krstitelja prijavita tudi babica ali zdravnik, ki bi pomagala pri porodu (da bi dobili poročila tudi za mrtvorojene otroke, ki lahko niso bili krščeni in jih zato ne bi bilo v krstnih matičnih evidencah).

Če povzamem: približno do polovice 20. stoletja so v naših krajih matično evidenco praviloma vodili z evidenco krstov, kjer pa je (verjetno po tedanjih predpisih in/ali običajih) vedno vpisan kraj krsta, dejanski kraj rojstva pa ne nujno. S tem sem se prvič srečal, ko sem pri delu za Zavod za statistiko SRS (med približno 1977-1985) delal (ročne in programske) primerjave med stanjem v centralnem registru prebivalstva (CRP) in na matičnih uradih, kjer je metodologija CRP zahtevala kraj rojstva, se je pa po telefonskem preverjanju izkazalo, da ga za čas pred 1945 matični uradi često niso imeli.

Tudi Izpisek iz rojstne matične knjige je imel isti problem - za tedaj starejše osebe kraj rojstva lahko matični evidenci ni bil znan, ker je bil vir matičnega urada spet krstna matična knjiga.

V takih primerih znajo za WP priti prav spomini sorodnikov in podobno (in da velja da je to WP zanesljiv vir, ga mora praviloma povzeti kak zgodovinar ali biografija, kar je v Sovretovem primeru naredil Kajetan Gantar, v Grafenauerjevem pa med drugim (kar je objavljeno WP:ZV) najbrž najbolj temeljito Irena Grafenauer, katere rezultat pa - kolikor vem - (še?) ni objavljen na zahtevan način in ga tu še ne morem uporabiti).

Tak problem je najbrž še vedno mogoč: če bi npr. rojstvo nepričakovano hitro poteklo med poletom v letalu, ki iz kakršnega koli vzroka pred rojstvom ne bi pristalo, ne bi imeli ne imena kraja ne lokacije; če bi bilo na ladji med plovbo, bi bilo za rojstni kraj mogoče navesti ime ladje, najbrž pa ne vedno tedanjega geografskega položaja. Marjan Tomki SI (pogovor) 01:48, 18. marec 2024 (CET)[odgovori]