Pogovor:Aluminij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Viquibola 1000.png To je eden izmed člankov, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija, spada v sklop WikiProjekta 1000 nujnih. Za smernice glejte strani projekta in Wikipedija:Urejanje strani.
100% pie chart.svg
Po številu znakov je to dolg članek.
  • Odstavek Uporaba je začasno prenesen v pogovor

Količina aluminija v svetu je 80 kg na osebo, več v razvitih državah. Aluminij se uporablja kot lahko gradivo, za zlitine, čist v kemični industriji in za električne vodnike, dezoksidacijsko sredstvo za jeklo, folije. Največkrat ga uporabljamo čistega ali pa v zlitinah. Ima gostoto 2700 kg/m³, le tretjino gostote železa. Pod vplivom zraka se na površini ustvari tenka, vendar trdna oksidna plast, ki varuje kovino pred nadaljno oksidacijo. Odpornost proti koroziji lahko povečamo, če odebelimo oksidno plast z 0,01 nm na 100 nm. Pri tem uporabimo postopek eloksiranja (anodna oksidacija). Aluminij je odporen na morsko vodo in veliko drugih kemikalij in tudi ne rjavi.

Njegova akutna toksičnost za žive organizme je izredno majhna in nima znane biološke funkcije, prav tako ne škoduje mikroorganizmom, zato ga lahko uporabljamo v biokemiji. V velikih količinah pa ima nekatere nevrotoksične učinke, zato je njegov vpliv na človeka predmet raziskav.

Aluminij ima veliko električno upornost, vendar ga kljub temu uporabljajo na letalih za električne vodnike, saj ima le tretjino teže bakra.

Obdelava zlitine: taljenje, razplinjanje varjenje itd. Aluminij lahko tudi lakiramo in emajliramo. Glavni in najbolj moteč nekovinski vključek je Al2O3. Aluminijevo zlitino z magnezijem AL-Mg lahko s toplotno obdelavo močno utrdimo in dobimo duraluminij.

Topnost vodika v aluminiju je do 660 °C zelo majhna (0,39 cm³/kg) pri tej temperaturi pa skokovito naraste skoraj za 20 krat (6,9 cm³/kg). Zlitinski elementi zelo spreminjajo topnost.

Največji porabnik energije na svetu je gradbeništvo (52 %, konec 2008) in sicer: 1.proizvodnja železa in jekla, sledijo 2.proizvodnja cementa 3.aluminija 4.mineralne/kamene volne 5.transport gradiv 6.gradnja objektov. --Octopus (pogovor) 08:38, 26. april 2015 (CEST)

Infopolje[uredi kodo]

@Vitosmo: Z aluminijevim infopoljem je nekaj narobe, ker se ne prikazuje na strani. Piše, da je bila odkrita nekakšna zanka.--Melaleuca alternifolia | pogovor 17:54, 4. marec 2021 (CET)

@Melaleuca alternifolia: Nisem prepričan, kajti meni se pokaže čisto normalno. --A09090091|(pogovor) 17:57, 4. marec 2021 (CET)
V članku se vidi normalno? Če kliknem na stran od predloge, ga sicer vidim, v članku pa izpiše: V predlogi je bila odkrita zanka: Predloga:Infopolje aluminij, samo infopolje pa se ne pokaže. --Melaleuca alternifolia | pogovor 18:00, 4. marec 2021 (CET)
Infopolje se že prikazuje.--Melaleuca alternifolia | pogovor 18:16, 4. marec 2021 (CET)
začetniške napake pri prvih nekaj infopoljih elementov;) Hvala za pozornost! Lahko pogledaš fluor, žveplo ... po nekaj elementih je že počasi dolgočasno ;)Vitosmo (pogovor) 16:50, 5. marec 2021 (CET)