Podmornice razreda Typhoon

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Razred Akula
Typhoon class SSBN.svg
Podmornica razreda Akula
Typhoon class
Podmornica razreda Akula med plovbo
Pregled razreda
Ime: Razred Akula (NATO oznaka: Typhoon)
Ladjedelnica: Sevmaš, oblikovanje Rubin
Uporabniki:
Predhodni: Delfin
Naslednji: Borej
Podrazredi: Projekt 941U
Gradnja: 1976–1986
V uporabi: 1981–
V službi: 12. december 1981
Načrtovane ladje: 8
Izdelane ladje: 6
Preklicane ladje: 2
Upokojene ladje: 5
Razrezane ladje: 3
Splošne značilnosti
Tip: Strateška jedrska podmornica
Izpodriv:
  • 23.200–24.500 t (22.830–24.110 angleških ton) na površini
  • 33.800–48.000 t (33.270–47.240 angleških ton) potopljena
Dolžina: 175 m (574 čevljev 2 palca)
Širina: 23 m (75 čevljev 6 palcev)
Ugrez: 12 m (39 čevljev 4 palcev)
Pogon:
Hitrost:
  • 22,22 vozla (41,15 km/h; 25,57 mi/h) na površini
  • 27 vozlov (50km/h; 31 mi/h) potopljena
Avtonomna plovba: 120+ dni potopljena
Testna globina: 400 m (1300 čevljev)
Maksimalna posadka: 163 (52 častnikov)
Senzorji in
procesni sistemi:
  • MRKP-58 Radijan radarski sistem
  • MGK-540 Skat-3 sonarski sistem
  • MG-59 Arfa sistem za odkrivanje min
  • Omnibus bojni sistem za nadzor informacij
  • MVU-132 Simfonija in Tobol-941 navigacijska kompleksa
  • Molnija-L1 komunikacijski sistem
Oborožitev:

Razred Akula (rusko: Проект 941 Акула, Projekt 941 Akulamorski pes, NATO oznaka: Typhoon) je razred šestih strateških jedrskih podmornic Sovjetske in Ruske vojne mornarice, ki so prišle v uporabo v 1980-ih letih. Z izpodrivom 48.000 t (potopljena) so daleč največje podmornice v zgodovini. Vsaka je oborožena z 20 podmorniškimi balističnimi raketami R-39 (RSM-52), ki imajo doseg okrog 8300 km in nosijo do deset jedrskih bojnih glav moči 100–200 kt. Podmornice razreda Ohio Ameriške vojne mornarice so po dimenzijah manjše, vendar imajo večjo nosilnost raket, in sicer 24.

Rusija te podmornice označuje kot razred "Akula", medtem ko NATO uporablja oznako razred Akula za razred jurišnih jedrskih podmornic, ki jih Rusija označuje kot razred Ščuka-B.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Razred so začeli oblikovati v oblikovalskem biroju Rubin decembra 1972 pod vodstvom glavnega inženirja Sergeja Kovaljova (ru). Velikost podmornic je bila pogojena z dimenzijami balistične rakete R-39. Te veljajo z dolžino 16,1 m in težo 84 t za najdaljše in najtežje podmorniške balistične rakete v zgodovini. Njihova velikost je posledica sovjetskih ciljev razviti balistično raketo, ki bi imela doseg, primerljiv z ameriško raketo Trident. Za izdelavo podmornic je bila v ladjedelnici Sevmaš zgrajena nova delavnica št. 55, ki je v Guinessovi knjigi rekordov zabeležena kot največja stavba na svetu.[1]

Za razred je značilen okrepljen stolp, ki je namenjen lažjemu preboju ledu. Takšen dizajn podmornicam omogoča prihod na površino tudi v primeru 2,0–2,5 m debelega ledu (pozimi je led na Arktičnem oceanu debel 1,2–2,0 m, na nekaterih mestih tudi do 2,5 m). Uporaba strateških jedrskih podmornic na Arktiki odraža sovjetsko zavedanje iz začetka 1970-ih let, da so njihove podmornice tako glasne, da jih NATO-ve jurišne jedrske podmornice enostavno najdejo in jim onemogočajo patruljiranje v Atlantiku. Tega se je Sovjetska zveza začela zavedati po razkritjih svojega vohuna v Ameriški vojni mornarici Johna Anthonyja Walkerja, ki je z Jerryjem Whitworthom in sodelavci zanje vohunil v letih 1968–1985 ter bil pozneje opisan kot "najbolj škodljiv sovjetski vohunski krog v zgodovini".[2] Kot odgovor je Sovjetska vojna mornarica razvila obrambno doktrino bastijona, po kateri strateške jedrske podmornice plujejo po določenem območju (Barentsovo morje in Ohotsko morje), ki ga pred nasprotnikovimi jurišnimi jedrskimi podmornicami branijo vse razpoložljiva sredstva – jurišne podmornice, protipodmorniške ladje, letala, helikopterji, sonarji na morskem dnu, sateliti in podobno.

Razred Akula nadomeščajo podmornice razreda Borej, ki so manjše, vendar pa bodo, ko bo upokojena še zadnja podmornica razreda Akula, kljub temu največje podmornice v uporabi.

Leta 2021 ostaja v uporabi v Severni floti še zadnja podmornica v razredu, Dmitri Donskoj. Ta je bila med letoma 1991 in 2002 nadgrajena na standard 941U in tako lahko izstreljuje balistične rakete R-30 Bulava.[3][4]

Enote[uredi | uredi kodo]

Razred Akula – ključni datumi
Številka Ime Gredelj položen Splavljena Predana Flota Stanje
TK-208 Dmitri Donskoj 30. junij 1976 27. september 1979 23. december 1981 Severna flota Aktivna[5][6][7] bo ostala v uporabi vsaj do 2026[8]
TK-202 22. april 1978 23. september 1982 28. december 1983 Upokojena junija 1999, razrezana s finančno pomočjo ZDA
TK-12 Simbirsk 19. april 1980 17. december 1983 26. december 1984 Upokojena 1996, razrezana 2006–2008
TK-13 23. februar 1982 30. april 1985 26. december 1985 Upokojena 1997, razrezana 2007–2009[9]
TK-17 Arhangelsk 9. avgust 1983 12. december 1986 15. december 1987 Upokojena 2006 ali 2013[10]
TK-20 Severstal 27. avgust 1985 11. april 1989 19. december 1989 Upokojena 2004 ali 2013[11]
TK-210 1986 Nedokončana, razrezana

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Kursk recovery may salvage Russian shipyard, too". csmonitor.com (angleščina). 3 August 2001. Pridobljeno dne 17. marca 2021.
  2. "IN SHORT: NONFICTION". nytimes.com (angleščina). 4 January 1987. Pridobljeno dne 17. marca 2021.
  3. "Nuclear-powered ballistic missile submarines Project 941 Akula")". russianships.info (angleščina). Pridobljeno dne 17. marca 2021.
  4. "К-208". deepstorm.ru (ruščina). Pridobljeno dne 23. marca 2021.
  5. "Look who's coming; world's largest submarine en route south". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2017-06-13. Pridobljeno dne 2017-07-13.
  6. ""Дмитрий Донской" прибыл в Североморск". 27 maja 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16 julija 2017. Pridobljeno dne 13 julija 2017.
  7. "25.02.10 "Булаву" впервые испытают на АПЛ проекта "Борей" - Военный паритет". Militaryparitet.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2013-02-06. Pridobljeno dne 2012-07-22.
  8. https://tass.com/defense/1244995
  9. Text: Trude Pettersen (2009-06-04). "One sub out, another one in". BarentsObserver. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2012-02-15. Pridobljeno dne 2011-08-14.
  10. http://russianships.info/podlodki/941.htm
  11. http://russianships.info/podlodki/941.htm

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]