Podmornice razreda M
| |
| Pregled razreda | |
|---|---|
| Uporabniki: | |
| Naslednji: | Projekt 615 |
| V uporabi: | 1933 |
| V službi: | 1933 |
| Načrtovane ladje: | 141 |
| Izdelane ladje: | 141 |
| Izgubljene ladje: | 33 |
| Upokojene ladje: | 108 |
| Splošne značilnosti | |
| Tip: | Podmornica |
| Izpodriv: |
|
| Dolžina: |
|
| Širina: |
|
| Gaz: |
|
| Hitrost: |
|
| Maksimalna posadka: |
|
| Oborožitev: |
|
Razred M, tudi Razred Maljutka (rusko Малютка, malček), je bil razred majhnih podmornic z enim trupom ali enim trupom in pol, zgrajenih v Sovjetski zvezi in v uporabi med drugo svetovno vojno. Podmornice so gradili v delih, tako da jih je bilo možno enostavno prevažati po železnici. Proizvodnja se je osredotočala na Gorkovsko ladjedelnico na Volgi, nato pa so bili deli z železnico prepeljani v Leningrad za njihovo združitev in dokončanje gradnje podmornice. Podmornice razreda M so bile prve sovjetske varjene podmornice.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Podmornice tega razreda so bile zgrajene v štirih serijah VI, VI-bis, XII, XV. Število podmornic serij VI in VI-bis je bilo skoraj enako. Serija XII je bila prekonstruiran projekt z ekvivalentnimi taktičnimi značilnostmi. Pogon prve serije je bil en dizelski in en električni motor. Serija XV je bila razvita ločeno z izboljšanimi značilnostmi, vključno z glavnim balastom v lahkem trupu in dvema propelerjema. Te podmornice sta uporabljali predvsem Črnomorska in Baltska flota.
Čeprav je bil načrt podmornic zadovoljiv, so bile podmornice le delno uspešne. V bojih so imele težke boje, saj se je med letoma 1941 in 1945 potopilo 33 podmornic. M-103 je izginila v Baltskem morju sredi avgusta 1941. Razbitina je bila odkrita konec 90. let 20. stoletja med Natovo minolovsko vajo.[1] V Črnem morju je bilo izgubljenih sedem podmornic, štiri so potopile globinske bombe romunskih vojnih ladij (M-31 je potopil vodja rušicev Mărășești,[2] M-58 rušilec Regina Maria,[3] M-59 rušilec Regele Ferdinand[4] in M-118 romunski topnjači Ghiculescu in Stihi[5]) (M-58 in M-59 naj bi bili izgubljeni zaradi romunskih min,[6] M-31 pa naj bi potopile bodisi mine, bodisi nemška ladja[7]).
Različice[uredi | uredi kodo]
- Serija VI
- 30 podmornic zgrajeno med 1932 in 1934. Dolžina 37,5 m, izpodriv 201 ton potopljene (158 ton na površini).[8]
|
|
|
- Serija VI-bis
- 19 podmornic zgrajeno v štirih delih med 1934 in 1936. Dolžina 37,5 m, izpodriv 202 ton potopljene (161 ton na površini).
|
|
|
- Serija XII
- 45 podmornic zgrajeno v šestih delih med 1936 in 1941. Dolžina 44,5 m, izpodriv 258 ton potopljene (206 ton na površini).
|
|
- Serija XV
- 4 podmornic zgrajeno v sedmih delih med drugo svetovno vojno, 11 pa po vojni do leta 1953. Dolžina 53,0 m, izpodriv 420 ton potopljene (350 ton na površini).
|
Dokončane med drugo svetovno vojno:
|
Dokončane po drugi svetovni vojni:
|
Seriji VI in VI-bis je konstruiral A. N. Asafov, serijo XII P. I. Serdjuk, serijo XV pa F. F. Poluškin.
-
Serija VI -
Serija VI-bis -
Serija XII -
Serija XV
-
Serija VI
-
Serija VI-bis
-
Serija XII
-
Serija XV
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Project Baseline in Finland raises awareness of the Baltic Sea's secrets«.
- ↑ M. J. Whitley, Destroyers of World War Two, p. 224
- ↑ Donald A Bertke, Gordon Smith, Don Kindell, World War II Sea War, Vol 4: Germany Sends Russia to the Allies, p. 389
- ↑ Donald A Bertke, Gordon Smith, Don Kindell, World War II Sea War, Volume 5: Air Raid Pearl Harbor. This Is Not a Drill, p. 63
- ↑ Mikhail Monakov, Jurgen Rohwer, Stalin's Ocean-going Fleet: Soviet Naval Strategy and Shipbuilding Programs 1935-1953, p. 266
- ↑ Antony Preston, Warship, Conway Maritime Press, 2001, p. 75
- ↑ Donald A Bertke, Gordon Smith, Don Kindell, World War II Sea War, Vol 8: Guadalcanal Secured, 2015, p. 77
- ↑ »M (Malyutka) class - Allied Warships of WWII«. Uboat.net. Pridobljeno 28. decembra 2016.
Vir[uredi | uredi kodo]
- Erminio Bagnasco, Submarines of World War II, Cassell & Co, London. 1977 ISBN 1-85409-532-3
