Plenitev Rima
Metropolitanski muzej umetnosti New York
Mesto Rim je bilo v zgodovini večkrat napadeno. Štirikrat so bile posledice izredno hude. Za obleganja Rima glej obleganje Rima.
- Plenitev Rima
- leta 390 pr. n. št. so vdrli v mesto Kelti pod poveljstvom Brena. Znamenit je Brenov odgovor na pritožbe Rimljanov zaradi nepravilnega tehtanja zlata, s katerim so se morali odkupiti. Namesto, da bi krivico popravil, je Bren dodal svoj težki meč na uteži in izjavil: »Gorje premaganim!« (Vae victis!)
- Plenitev Rima
- leta 410 so mesto zasedli Vizigoti pod poveljstvom Alarika. Po petmesečnem obleganju so nekateri sestradani meščani skrivaj odprli mestna vrata. Alarik je svojim ukazal, naj ne plenijo cerkva in naj zapustijo mesto po treh dneh. Prav zaradi tega je bila plenitev še bolj okrutna in popolna. Niso se je udeležili samo gotski vojščaki, ampak tudi veliko bivših sužnjev, ki so se hoteli maščevati nad prejšnjimi gospodarji.
- Plenitev Rima
- leta 455 so opustošili Rim Vandali. Rimljani so še dobro pomnili obleganje iz leta 410, zato so se predali že po treh dneh. Papež Leon I. je od Genserika dosegel le toliko, da njegovi vojščaki niso z ognjem in mečem pokončali ljudstva in imetja. Plenitev se je vršila »na miren način« in je trajala štirinajst dni.
- Plenitev Rima
- leta 546 s strani Ostrogotov pod kraljem Totilo med gotsko vojno 535–554 med Ostrogoti in Vzhodnim rimskim cesarstvom.
- Plenitev Rima
- leta 549–550; mesto Rim so v letih 549–550 našega štetja oblegali Ostrogoti, ki jih je vodil Totila, med kampanjo za ponovno zavzetje Italije izpod Bizantinskega cesarstva.
- Plenitev Rima
- leta 846 - Arabski napad na Rim se je zgodil leta 846. Muslimanski napadalci so plenili po obrobju mesta Rima in oplenili baziliki starega sv. Petra in [[
Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja, Rim|sv. Pavla zunaj obzidja]], vendar jim je Avrelijanov zid preprečil vstop v samo mesto.
- Plenitev Rima
- leta 1084, je bilo rezultat klica papeža Gregorja VII. na pomoč apulijskega vojvode in pustolovca Roberta Guiscarda
- Plenitev Rima
- leta 1527 se je polastil Rima Karel V. Habsburški. Dolgoletno politično spletkarjenje papeža Klemena VII. je končno privedlo do tega, da je Karel V. poslal nad Rim svoje landsknehte. Papež si je rešil življenje samo z žrtvovanjem večine svoje švicarske garde. Landsknehti so bili najemniki. Ko je njihov poveljnik padel v bitki, ni bilo več nikogar, ki bi jim jamčil plačo, zato so se smatrali upravičene, da premagano mesto oplenijo. Plenitev je trajala skoraj celo leto, dokler ni papež pristal na kronanje Karla V. za cesarja.
Ta razločitvena stran vsebuje seznam člankov, ki bi sicer imeli enak naslov Plenitev Rima.
Če vas je sem pripeljala notranja povezava, jo lahko popravite tako, da bo usmerjena neposredno na pomensko ustrezni članek.
Če vas je sem pripeljala notranja povezava, jo lahko popravite tako, da bo usmerjena neposredno na pomensko ustrezni članek.