Piščal (Divje babe)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Piščal iz Divjih bab

Piščal iz Divjih bab, podrobneje Moustérienska »koščena piščal« iz Divjih bab I v Sloveniji, je najstarejše glasbilo na svetu. 60.000 let staro piščal hrani Narodni muzej Slovenije. Najdena je bila leta 1995 med izkopavanji v jami arheološkega najdišča Divje babe I pri Cerknem in je izdelek neandertalca. Narejena je iz stegnenice mladega jamskega medveda. Najdba piščali je sprožila mnoge polemike in je sprva razdvojila strokovno javnost. Del arheologov se je nagibal k dvomu o tem, da je predmet nastal namenoma kot glasbilo, vendar je bil po dolgoletnih raziskavah ta dvom večkrat strokovno ovržen. Potrjeno je, da luknjice niso nastale naključno zaradi ugriza zveri, viden pa je tudi del ohranjenega rezilnega roba, ki je posledica obdelave materiala. Glasbilo je prilagojeno desničarju, omogoča širok tonski obseg in veliko prilagodljivost pri igranju melodičnih linij. Je edina doslej odkrita piščal, ki jo je izdelal neandertalec. Ker je najdena piščal deloma odkrušena, so bile izdelane njene rekonstrukcije in na podlagi teh so bili narejeni mnogi akustični preskusi, objavljeni v strokovnih publikacijah.

Arheološko najdišče[uredi | uredi kodo]

Izkopavanja v jami Divje Babe I

Divje babe so najstarejše znano arheološko najdišče v Sloveniji. Lokacija obsega 45m dolgo in do 15m široko jamo, ki se nahaja 230m nad reko Idrijco blizu Cerkna in je dostopna za zaključene skupine obiskovalcev. Raziskovalci so na tem najdišču odkrili več kot 600 arheoloških predmetov v najmanj desetih plasteh sedimentov, vključujoč 20 ognjišč,[1] in skeletne ostanke jamskih medvedov. Preučevali so tudi podnebne spremembe v času pleistocena.[2] Po podatkih Narodnega muzeja je piščal povezana s koncem srednjega pleistocena in z neandertalci pred približno 60.000 leti, hkrati pa je temeljni dokaz, da so bili neandertalci tako kot mi zdaj, razvita duhovna bitja, zmožna takšnega umetniškega procesa, kot je ustvarjanje glasbe.

V 20. in 30. letih 20. stoletja je arheolog Srečko Brodar v arheološkem najdišču Potočka zijalka našel na desetine preluknjanih kosti, vendar jih je bila večina uničenih med italijansko okupacijo v času 2. svetovne vojne. Med ohranjenimi je najbolj znana mandibula jamskega medveda s tremi luknjami v mandibularnem kanalu.

Potočka zijalka, jama v vzhodnih Karavankah, kjer so bili najdeni ostanki človeškega bivanja pred pribl. 30.000-40.000 leti, vključno s koščeno piščaljo, ki jo je Srečko Brodar našel v 20. oz. 30. letih 20. stoletja. To obeležuje začetek paleolitskih raziskav v Sloveniji.[3]

Po 2. svetovni vojni so bili paleolitski predmeti najdeni tudi v Mokriški jami in v Betalovem spodmolu in so shranjeni v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani. Do najdbe v Divjih babah mednarodni arheološki skupnosti ni bilo znano, da bi obstajala kakšna tako stara piščal z luknjicami. Večina paleolitskih piščali je bila najdena v Franciji. V Sloveniji je bila najdena še ena koščena piščal z luknjico, v Potočki zijalki, izdelal pa jo je kromanjonec tj. sodobni človek, in ne neandertalec. Domneva, da naj bi tudi piščal iz Divjih bab izdelal kromanjonec, je bila ovržena.[4][5] Mnogi spletni članki, ki so polemizirali o objektivnih dvomih v zvezi s piščaljo, še niso bili ažurirani ali nadomeščeni.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Turk (2003).
  2. Yu idr. (2001).
  3. Debeljak, Irena; Turk, Matija. "Potočka zijalka". V Šmid Hribar, Mateja. Torkar, Gregor. Golež, Mateja. Podjed, Dan. Drago Kladnik, Drago. Erhartič, Bojan. Pavlin, Primož. Jerele, Ines. Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem – DEDI. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2012-05-15. Pridobljeno dne 2012-03-12. 
  4. Brodar (2008).
  5. Brodar (2009).

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Brodar, Mitja (2008-09-25), ""Piščalka" iz Divjih bab ni neandertalska", Delo 50 (223), str. 20, COBISS 242443264 
  • Brodar, Mitja (2009), Stara kamena doba v Sloveniji = Altsteinzeit in Slowenien., Ljubljana: samozaložba (Collegium Graphicum), COBISS 246881536 
  • Chase, Philip G.; Nowell, April (1998). "Taphonomy of a Suggested Middle Paleolithic Bone Flute from Slovenia". Current Anthropology 39 (4): 549–53. doi:10.1086/204771. 
  • Chase, Philip G.; Nowell, April (2002). "Ist der Knochen eines Höhlenbären aus Divje Bebe, Slowenien, eine Flöte des Neandertalers?" [Is a cave bear bone from Divje Babe, Slovenia, a Neanderthal flute?]. V Hickmann, Ellen; Kilmer, Anne Draffkorn; Eichmann, Ricardo. Studies in Music Archaeology III, Part I. The Archaeology of Sound: Origin and Organisation. Papers from the 2nd Symposium of the International Study Group on Music Archaeology at Monastery Michaelstein, 17-23 September 2000. Rahden: Leidorf. str. 69–81. ISBN 978-3-89646-640-2. 
  • D'Errico, Francesco; Villa, Paola; Llona, Ana C. Pinto; Idarraga, Rosa Ruiz (1998). "A Middle Palaeolithic origin of music? Using cave-bear bone accumulations to assess the Divje Babe I bone 'flute'". Antiquity 72 (275): 65–79. 
  • D'Errico, Francesco (2003). "Archaeological Evidence for the Emergence of Language, Symbolism, and Music—An Alternative Multidisciplinary Perspective" (PDF). Journal of World Prehistory 17: 1–70. doi:10.1023/A:1023980201043. Pridobljeno dne 2015-05-27. 
  • Edgar, Blake (1998). "Could Neanderthals Carry a Tune?". California Wild (California Academy of Sciences) 51 (3 [Summer]). Arhivirano iz prvotnega spletišča (subscription required) dne 2007-03-12. Pridobljeno dne 2007-01-02. 
  • Fink, Bob, 1997. "Neanderthal Flute: Oldest Musical Instrument's 4 Notes Matches 4 of Do, Re, Mi Scale". Pridobljeno dne 2006-01-22. 
  • Fink, Bob (2000). "Odds calculated against Neanderthal flute being a chance product of animal bites". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2006-05-27. Pridobljeno dne 2006-05-27. 
  • Fink, Bob, 2002-3, "The Neanderthal flute and origin of the scale: fang or flint? A response," in: Ellen Hickmann, Anne Draffkorn Kilmer and Ricardo Eichmann (Eds.), Studies in Music Archaeology III, Verlag Marie Leidorf GmbH., Rahden/Westf. Germany, pp 83–87. Probability analysis.
  • Holdermann, Claus-Stephan; Serangeli, Jordi (1999). "Die 'Neanderthalerflöte' von Divje-Babe: Eine Revolution in der Musikgeschichte?". Musica instrumentalis: Zeitschrift für Organologie 2: 147–57. 
  • Morley, Iain (October 2003). The Evolutionary Origins and Archaeology of Music (PDF) (PhD Thesis). Darwin College Research Reports. Cambridge University. 
  • Morley, Iain (2006). "Mousterian musicianship? The case of the Divje babe I bone". Oxford Journal of Archaeology 25 (4): 317–333. doi:10.1111/j.1468-0092.2006.00264.x. 
  • Otte, Marcel (2000). "On the Suggested Bone Flute from Slovenia". Current Anthropology 41 (2): 271–272. PMID 10702145. doi:10.1086/300129. 
  • Turk, Ivan, ed. (1997). Mousterienska Koscena Piscal in druge najdbe iz Divjih Bab I v Sloveniji (Mousterian Bone Flute and other finds from Divje babe I Cave site in Slovenia). Znanstvenoraziskovalni Center Sazu, Ljubljana, Slovenia. ISBN 961-6182-29-3. 
  • Turk, Ivan (2003), Neanderthal flute, pridobljeno dne 2015-05-27 
  • Turk, Ivan, Miran Pflaum, and Dean Pekarovič. 2005. "Rezultati računalniške tomografije najstarejše domnevne piščali iz Divjih bab I (Slovenija): prispevek k teoriji luknjanja kosti", "Results of Computer Tomography of the Oldest Suspected Flute from Divje Babe I (Slovenia): Contribution to the Theory of Making Holes in Bones" (English & Slovenian). Arheološki vestnik: Acta archaeologica—Ljubljana : Slovenska Akademija Znanosti in Umetnosti, Sekcija za arheologijo 56:9-36. (2005 version contains tomography slice photos & analysis)
  • Turk, Matija and Dimkaroski, Ljuben. 2011. "Neandertalska piščal iz Divjih bab I: stara in nova spoznanja", "Neanderthal Flute from Divje babe I: Old and New Findings" (English & Slovenian). Opera Instituti Archaeologici Sloveniae : Založba ZRC SAZU, Ljubljana 21:251-265.
  • Turk, I; Blackwell, B; Turk, J; Pflaum, M (2006). "Résultats de l'analyse tomographique informatisée de la plus ancienne flûte découverte à Divje babé I (Slovénie) et sa position chronologique dans le contexte des changements paléoclimatiques et paléoenvironnementaux au cours du dernier glaciaire". L'Anthropologie 110 (3): 293–317. doi:10.1016/j.anthro.2006.06.002. 
  • Wallin, Nils, Björn Merker, and Steven Brown, eds. 2000. The Origins of Music. Proceedings of the First Florentine Workshop in Biomusicology, Fiesole, 1997. Cambridge, Mass.: MIT Press. ISBN 0-262-23206-5.
  • Yu, Edwin S. K.; Blackwell, Bonnie A. B.; Turk, Ivan; Blickstein, Joel I. B.; Skinner, Anne R.; Divjak, Mimi N. (2001). "ESR Dating Human Cultural Evolution and Climatic Change During the Late Pleistocene at Divje Babe I, Slovenia". Poster session paper abstract. Boulder, CO: Geological Society of America. Pridobljeno dne 2006-12-29. 

Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]