Pegnitz (reka)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Pegnitz
Pegnitz - Pegnitz v Nürnbergu
Pegnitz v Nürnbergu
Izvir Zgornja Frankonija, vas Pegnitz 49°45′29″N 11°32′15″E / 49.75806°N 11.53750°E / 49.75806; 11.53750Koordinati: 49°45′29″N 11°32′15″E / 49.75806°N 11.53750°E / 49.75806; 11.53750
Izliv Regnitz, Altstadt Fürth 49°29′11″N 10°59′12″E / 49.48639°N 10.98667°E / 49.48639; 10.98667
Države porečja Nemčija
Dolžina 112,77 km
ca. 127,3 km z Fichtenohe
Nadmorska višina izvira 426 m
Nadmorska višina izliva 282 m
Površina porečja 1230.32 km2

Pegnitz je reka v Frankoniji, ki je skoraj 113 km dolga, jugozahodno teče v smeri Fürtha, kjer z leve priteče Rednitz. Na svoji poti se ji pridruži še več pritokov, v zgornjem toku bogat Fichtenohe, skupaj s katerim je dolga celo 127 km.

Ime[uredi | uredi kodo]

Ime reke Pegnitz izhaja iz imena Paginza iz leta 889 in je videti kot derivat s -nt končnico za indogermansko bhog- = tekoča voda. Leta 1119 je prva omemba mesta Pegnitz, tudi kot »Begenze« in leta 1196 kot »Begnitz«, preden je bilo omenjeno leta 1329 današnje ime. V Frankoniji je pogosto ime tudi »Bengertz«.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Izvir in potek[uredi | uredi kodo]

Pegnitz kot južna in vzhodna meja Frankovske Švice (Fränkischen Schweiz)

Izvir reke Pegnitz se nahaja v mestu Pegnitz na vzhodnem pobočju grajskega griča (543 m nadmorske višine.): iz tega hriba na nadmorski višini 425 m je kraški izvir vode, ki v nadaljevanju kot potok teče skozi mesto Pegnitz. Vendar pa večina lokalne vode ne prihaja iz tega vira, ampak iz izvira v Lindenhardter Forst kot potok Fichtenohe, ki teče proti Pegnitz in se v urbanem območju združi z izvirom Pegnitz.

Pritok Fichtenohe[uredi | uredi kodo]

Daljši in bogatejši Fichtenohe (zadaj desno) se izliva v Pegnitz (majhen slap na levi)

Fichtenohe je približno 14,7 km dolg levi pritok, ki se izliva v le okoli sto metrov dolgo Pegnitz. Nekateri menijo, da je Fichtenohe tudi Pegnitz in razlagajo da gre za zgornji tok reke Pegnitz. Izvira v Lindenhardter Forst severno od Lindenhardta v bližini avtoceste A9. Od tam teče zelo stalno proti jugu in vteče v dveh vejah v Pegnitz. Čeprav dolga le nekaj metrov, je Pegnitz desni krak Fichtenohe, se tok od sotočja dalje imenuje Pegnitz. 49°45′26″N 11°32′18″E / 49.75722°N 11.53833°E / 49.75722; 11.53833

Ribnik Craimoosweiher[uredi | uredi kodo]

Craimoosweiher je skoraj 15 hektarov velik ribnik, ki se nahaja na razvodju Majne in Pegnitza. Voda iz zavarovanega območja Craimoosweiher izhaja iz tako na sever v Rdečo Majno kot južno skozi ribnik proti Pegnitz. Tako ribnik ni le hidrografska funkcija, ampak tudi izvor kroga, ki se konča na koncu ob sotočju v Regnitz in Majne - v Evropi precej redka bifurkacija.

Mešanje potokov[uredi | uredi kodo]

Medtem ko Pegnitz potrebuje približno 15 minut da priteče iz gore, podzemni tok potrebuje približno 180 minut

Druga značilnost je tako imenovano mešanje potokov v majhnem parku Wiesweiher v kraju Pegnitz. Tam poteka podzemno delitev na levi krak Fichtenohe, na Muehlbach in ravno tekočo Pegnitz s podvodnim tokom od severa proti jugu in teče na Wasserberg.

Podzemni tok[uredi | uredi kodo]

V naravnem spomeniku podzemni tok teče okoli Pegnitza v Wasserbwrg v širokem loku, medtem ko Fichtenohe izgine pri mlinu Rösch v hrib. Po 320 metrih ravne linije se pojavi reka na južnem pobočju hriba, se spet obrne iz na koncu zlije v Pegnitz. Kako teče Fichtenohe skozi hrib, ni znano. Poskusi z barvanjem vode so pokazali, da je na svoji poti skozi podzemlje Felsgeklüft približno štiri krat toliko časa, kot je nad tlemi Pegnitz. Poleg glavnega izvira, je znanih še štiri do šest majhnih psevdo izvirov, ki so še posebej opazni po neurjih.

Potek reke[uredi | uredi kodo]

Pegnitz teče najprej v južni smeri preko Neuhausa in Veldna, preko Frankovske Švice, skozi Naaravni park gozd Veldenstein in nato skozi Hersbruško Švico in skozi Hersbruck. Sledi proti zahodu v Nürnberg in v Fürth. V severnem delu Fürtha se pridruži reki Regnitz.

Pritoki[uredi | uredi kodo]

Levi pritoki so: Fichtenohe, Flembach, Hirschbach, Högenbach, Happurger Bach, Hammerbach, Sandbach, Röthenbach in Goldbach Desni pritoki so: Sittenbach, Schnaittach, Röttenbach, Bitterbach in Tiefgraben

Mesta ob Pegnitzu[uredi | uredi kodo]

Nekdanji Pflegerschloss v Veldnu
rokav Pegnitz v starem mestnem jedru Nürnberga
Weinstadel in vodni stolp v Nürnbergu
Vodno kolo na Pegnitz v Nürnbergu v obratovanju

Od izvira do ustja:

  • Pegnitz
  • Velden an der Pegnitz
  • Hersbruck
  • Lauf
  • Roethenbach an der Pegnitz
  • Nürnberg: skozi mesto tvori tok s pritoki (približno 14 km). V vzhodnem mestu je reka zajezena za jezero Wöhrder. Številni mostovi in brvi prečkajo reke; zanimiv je verižni most (Kettensteg) iz leta 1824. Na zahodu Maxbruecke je jez. V zahodnem območju mesta, je bil reka renaturalizirana v več fazah od leta 1998 do leta 2001, tu teče v zgodovinski strugi. Obnovili so tudi vodno kolo.

• Fürth: v okviru projekta Uferstadt Fürth je bila reka leta 2003 prestavljena v vzhodni del mestu, v pol-naravno strugo; v dolžini enega kilometra so ustvarili dve novi zanki in znižali brežine. Del nekdanje struge se je ohranil. Ta ukrep je bil financirala Evropska unija.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Vsaj od srednjega veka je Pegnitz pomembna gospodarska arterija v regiji. Številčnost rib je služila za oskrbo s hrano, vodna energija se je uporabljala za pogon mlinov. Leta 1390 je Ulmann Strömer zgradil mlin za mletje starih krp za prvo papirnico severno od Alp.

Po veliki poplavi februarja 1909 (pretok 370 m³ / s), je bila reka skozi mestno območje Nürnberga regulirana in skrajšana za približno štiri kilometre.

Od leta 1996 do načrtov in ukrepov, ki se izvajajo, je tok reke med Nürnbergom in Fürthom spet reguliran v okljuke in s tem bolj naraven.

Izobraževanje in prosti čas[uredi | uredi kodo]

Vzhodno od mestnega jedra Nürnberga, med Mögeldorfom in Hammerjem pri Laufamholzu, je uprava za vode Nürnberga vzpostavila naravno pot Pegnitztal-vzhod z več kot 20 postajami. [1]

Pegnitz ima nekaj brzic in jezov, na nekaterih odsekih se lahko vozi s kanujem in kajakom. Od leta 2012 je spet dovoljen promet z majhnimi plovili brez pogona v zahodnem delu mesta Nürnberg od Höhe Lederersteg dalje.[2]

Na delu v zgornjem in srednjem teku doline Pegnitz, je od Hersbrucka in Hohenstadta Pegnitztalradweg okoli 30 km kolesarskih poti.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Herbert Liedel, Helmut Dollhopf: Die Pegnitz. Augenblicke eines Flusses. Stürtz, Würzburg 1982, ISBN 3-8003-0190-3.
  • Irene Reif: Was dem ein' sein Isar - ist dem andern seine Pegnitz. Eine Pegnitzlegende. In: Franken - meine Liebe. Oberfränkische Verlagsanstalt, Hof 1989, ISBN 3-921615-91-7, S. 185f.
  • 10 Jahre Fischerei-Hegegemeinschaft Pegnitz : 1981–1991. Fischerei-Hegegemeinschaft Pegnitz, Lauf 1991.
  • Alfons Baier, Abdul Hanan Roostai, Jan Schwope: Karsthydrogeologische Untersuchungen am Wasserberg bei Pegnitz (Oberfranken). In: Geologische Blätter für Nordost-Bayern und angrenzende Gebiete. 44,1-2, 1994, S. 15–102, Geozentrum Nordbayern, Erlangen 1994 ISSN 0016-7797
  • Max Schäfer: Die schönsten Wanderungen rechts und links der Wiesent / Max Schäfer. [Aquarelle: Oskar Koller. Alle Fotos: Max Schäfer. Wanderskizzen: Tilman Zitzmann] 3., aktualisierte, neugestaltete und stark erw. Auflage. Fahner, Lauf an der Pegnitz 1996, ISBN 3-924158-29-0.
  • Max Schäfer: Highlights rechts und links der Pegnitz ; mit dem VGN-Ticket in der Rucksacktasche. Fahner, Lauf 2001, ISBN 3-924158-58-4.
  • Dieter Piwernetz (Hrsg.): Die Pegnitz : ein Nachschlagewerk für Fischer und Naturfreunde und Festschrift anläßlich des 20jährigen Bestehens der "Fischerei - Hegegemeinschaft Pegnitz". Korn und Berg, Nürnberg 2002, ISBN 3-87432-210-6.
  • Ewald Glückert: Stadt und Fluss – Lauf und die Pegnitz. Ziethen, Oschersleben 2003, ISBN 3-935358-64-4.
  • Franz X. Bogner: Die Pegnitz im Luftbildporträt. Ellwanger, Bayreuth 2009, ISBN 978-3-925361-74-6.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]