Pojdi na vsebino

Majna

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Majna
Main
Reka Majna v Würzburgu
Položaj reke v Nemčiji
Lokacija
DržaveNemčija
Fizične lastnosti
IzvirZgornja Frankonija
 ⁃ koordinati50°5′11″N 11°23′54″E / 50.08639°N 11.39833°E / 50.08639; 11.39833
 ⁃ nadm. višina887 m Weißer Main
580 m Roter Main
IzlivRen, Mainz-Kostheim
 ⁃ koordinati
49°59′40″N 8°17′36″E / 49.99444°N 8.29333°E / 49.99444; 8.29333
 ⁃ nadm. višina
82 m
Dolžina527 km
Površina porečja27292 km2
Pretok200 m³/s

Majna (nemško Main) je reka v Nemčiji. Z dolžino 527 km (vključno z Weißer Main (Bela Majna), kot enim od izvirov - 574 km) je najdaljši desni pritok Rena in najdaljša reka, ki v celoti teče po ozemlju Nemčije (če sta Weser in Werra obravnavani kot dve različni reki, sta skupaj daljši). Največji mesti ob Majni sta Frankfurt ob Majni in Würzburg.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Majna teče skozi nemške dežele Bavarsko, Baden-Württemberg (kjer nekaj časa tvori mejo z Bavarsko) in Hessen. Njeno porečje tekmuje z Donavo za vodo, zato so mnoge izmed njenih meja identične tistim v Evropskim povodjem.

Majna izvira v bližini Kulmbacha v Frankovski z združevanjem dveh potokov, Rdeče Majne (Roter Main) in Bele Majne (Weißer Main). Rdeča Majna izvira v pogorju Frankovska Jura, dolga je 50 km in teče skozi Creussen in Bayreuth. Bela Majna izvira v gorah Fichtelgebirge in je dolga 41 km. V svojem zgornjem in srednjem delu teče po dolinah nemškega višavja. V spodnjem delu prehaja v nižavje (kotlina Hanau-Seligenstadt in planota Zgornjega Rena), kjer se v Wiesbadnu izliva v Ren. Večji pritoki Majne so Regnitz, Frankovska Saale, Tauber in Nidda.

Ime Main je keltskega izvora. Kelti so imenovali reko Moin ali Mogin. Ko so na začetku 1. stoletja prišli Rimljani so latinizirali ime v Moenus. Najstarejši dokument (kot Moenis) prinaša Pomponij Mela (kmalu po 43/44 n. št.) [1], kasnejše omembe najdemo, na primer pri Pliniju (Naturalis historia) ali Tacitu (Germania). Za izvor imena je treba upoštevati več razlag. Nekateri avtorji pripisujejo da indogermanska beseda mei pomeni 'voda' nazaj (glej latvijska maina ali litvansko maiva 'močvirje'), drugi pa za mauer ali zaun (moenia: .. Ringmauer). V srednjem veku je bila reka večinoma prenešena iz Moyn ali Moyne, ime Meyn pa se je najprej pojavilo v 14. stoletju.

Pogovorno se v glavnih narečij pojavljajo naslednja imena:

  • Maa v Zgornji Frankovski,
  • Mee v vzhodni Spodnji Frankovski,
  • Moa območje Wertheimer, Miltenberger in okraj Aschaffenburg
  • Maa Aschaffenburg
  • Maa območje Seligenstadt, območje Frankfurt

Plovnost

[uredi | uredi kodo]

Majna je plovna za ladje od izliva v Ren blizu Mainza in 396 km do Bamberga. Leta 1992 je bil dograjen kanal Ren-Majna-Donava in močna reguacija reke Altmühl. Majna je zajezena s 34 velikimi zapornicami (300 × 12 m), kar omogoča plovbo plovilom CEMT razreda V (110 m x 11,45 m) po celotni dolžini reke. 16 zapornic v sosednjem kanalu Ren-Majna-Donava in sami Donavi je enakih dimenzij.

Jezovi in zapornice

[uredi | uredi kodo]
Jezovi vzdolž Majne

Vzdolž 380 km plovnega območja reke Majne, od sotočja z reko Regnitz v bližini Bamberga do Rena, obstaja 34 jezov in zapornic.[2]

To so (po toku navzdol):

No. Ime Lokacija Leto izgradnje No. Ime Lokacija Leto izgradnje
1VierethViereth-Trunstadt192518SteinbachLohr am Main1939
2LimbachEltmann]195119RothenfelsRothenfels (Marktheidenfeld)1937
3KnetzgauKnetzgau] (Haßfurt)195820LengfurtTriefenstein1937
4OttendorfGädheim]196221EichelWertheim am Main1937
5SchweinfurtSchweinfurt196322FaulbachWertheim am Main (Faulbach)1935
6GarstadtBergrheinfeld195623FreudenbergCollenberg (Freudenberg (Baden)1934
7WipfeldWipfeld195024HeubachGroßheubach] (Miltenberg)1932
8Gerlachshausen mit VolkachVolkach (Schwarzach am Main)195725KlingenbergKlingenberg am Main1930
9DettelbachDettelbach195926WallstadtKleinwallstadt (Großwallstadt)1930
10KitzingenKitzingen195627ObernauNiedernberg (Aschaffenburg)1930
11MarktbreitMarktbreit (Frickenhausen am Main)195528KleinostheimKleinostheim (Stockstadt am Main)1920
1972
12GoßmannsdorfOchsenfurt195229KrotzenburgHainburg (Großkrotzenburg)1920
1983
13RandersackerWürzburg (Randersacker)195030Mühlheim
(formerly Kesselstadt)		Maintal (Mühlheim am Main)1920
1980
14WürzburgWürzburg195431OffenbachFrankfurt ob Majni (Offenbach am Main)1901
1957
15ErlabrunnErlabrunn (Thüngersheim)193532GriesheimFrankfurt ob Majni1934
16HimmelstadtHimmelstadt193933EddersheimHattersheim am Main (Kelsterbach)1934
17HarrbachKarlstadt am Main (Gemünden am Main)193934KostheimHochheim am Main (Ginsheim-Gustavsburg)1886
1934

Hidroelektrarne

[uredi | uredi kodo]

Večina jezov ob Majni imajo tudi turbine za proizvodnjo električne energije. Teh je 22.

Pritoki

[uredi | uredi kodo]

Pritoki od izvira do izliva so:

Levi

Desni

Pristanišča in občine

[uredi | uredi kodo]

Okoli Frankfurta je nekaj velikih pristanišč na celinskih vodah. Ker je reka v večjem delu zgornjega toka precej ozka, plovba z večjimi plovili in potisnimi konvoji zahteva veliko spretnosti.

Največji mesti ob Majni sta Frankfurt ob Majni in Würzburg. Majna preči tudi naslednje kraje in mesta: Burgkunstadt, Lichtenfels, Bad Staffelstein, Eltmann, Haßfurt, Schweinfurt, Volkach, Kitzingen, Marktbreit, Ochsenfurt, Karlstadt, Gemünden, Lohr, Marktheidenfeld, Wertheim, Miltenberg, Obernburg, Erlenbach / Main, Aschaffenburg , Seligenstadt, Hainburg, Hanau, Offenbach, Hattersheim, Flörsheim in Rüsselsheim.

Reka je dobila velik pomen kot bistven del evropskega koridorja VII, povezava celinskih plovnih poti od Severnega do Črnega morja.

Mainlinie

[uredi | uredi kodo]

V zgodovinskem in političnem smislu pomeni Mainlinie severno mejo južne Nemčije s pretežno katoliškim prebivalstvom. Reka približno označuje južno mejo Severnonemške konfederacije, ustanovljene leta 1867 pod pruskim vodstvom kot predhodnice Nemškega cesarstva.

Rečni tok seveda ustreza tudi speyerjevi linija, izoglosi med srednjim in spodnjim nemškim narečjem, včasih popljuvanem kot Weißwurstäquator ('meja bele klobase').

Rekreacija

[uredi | uredi kodo]
Križanje kolesarskih poti v Miltenbergu

Kolesarska pot ob Majni je velika nemška kolesarska povezava, ki poteka ob reki Majni. Je približno 600 km dolga in je bila prva daljinska kolesarska pot, ki je dobila v letu 2008 5 zvezdic, ki jih podeljuje Zvezni nemški kolesarski klub (ADFC - Allgemeiner Deutscher Fahrrad-Club). Začne se bodisi v Creußenu ali Bischofsgrünu in konča v Mainzu.[3]

Znamenitost

[uredi | uredi kodo]

Rimski tabor pri Marktbreitu (nemško Römerlager Marktbreit) je rimska legionarski tabor iz obdobja cesarja Avgusta.

Zanimivo je, ker do leta 1985 nikoli niso sumili, da je bila legionarska utrdba zgrajena tako daleč na severu na germanskem sovražnikovem ozemlju.

Nahaja v Spodnje frankovskem mestu Marktbreit ob reki Majni v okrožju Kitzingen v nemški deželi Bavarski.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 3,30: De Chorographia 3,30 amnium in alias gentes exeuntium Danuvius et Rhodanus, in Rhenum Moenis et Lupia, in oceanum Amissis, Visurgis et Albis clarissimi. Unter den Flüssen sind am bedeutendsten: Von denen, die zu anderen Völkern fließen: Donau und Rhone, in den Rhein: Main und Lippe, in den Ozean: Ems, Weser und Elbe
  2. ↑ »Daten und Fakten« [Facts and figures] (v nemščini). Wasser- und Schifffahrtsdirektion Süd. Junij 2003. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. junija 2013. Pridobljeno 7. junija 2009.
  3. ↑ »Main-Radweg«. Pridobljeno 23. aprila 2013.

Literatura

[uredi | uredi kodo]
  • Haus der Bayerischen Geschichte (ed.), Main und Meer - Porträt eines Flusses. Exhibition Catalogue to the Bayerische Landesausstellung 2013 (German). WBG. ISBN 978-3-534-00010-4.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Majna&oldid=6514203«