Majna

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Majna
Main
MajnaMain - Reka Majna v Würzburgu
Reka Majna v Würzburgu
Izvir Zgornja Frankonija Predloga:Koord50
Izliv Ren, Mainz-Kostheim 49°59′40″N 8°17′36″E / 49.99444°N 8.29333°E / 49.99444; 8.29333
Države porečja Nemčija
Dolžina 527 km
Nadmorska višina izvira 887 m Weißer Main
580 m Roter Main
Nadmorska višina izliva 82 m
Povprečni pretok 200 m³/s
Površina porečja 27292 km2
MajnaMain - Položaj reke v Nemčiji
Položaj reke v Nemčiji


Majna (nemško Main) je reka v Nemčiji. Z dolžino 527 km (vključno z Weißer Main (Bela Majna), kot enim od izvirov - 574 km) je najdaljši desni pritok Rena in najdaljša reka, ki v celoti leži v Nemčiji (če sta Weser in Werra obravnavani kot dve ločeni rek, sta skupaj daljši). Največji mesti ob Majni sta Frankfurt ob Majni in Würzburg.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Majna teče skozi nemške dežele Bavarsko, Baden-Württemberg (kjer nekaj časa tvori mejo z Bavarsko) in Hessen. Njeno porečje tekmuje z Donavo za vodo, zato so mnoge izmed njenih meja identične tistim v Evropskim povodjem.

Majna izvira v bližini Kulmbacha v Frankovski z združevanjem dveh potokov, Rdeče Majne (Roter Main) in Bele Majne (Weißer Main). Rdeča Majna izvira v pogorju Frankovska Jura, dolga je 50 km in teče skozi Creussen in Bayreuth. Bela Majna izvira v gorah Fichtelgebirge in je dolga 41 km. V svojem zgornjem in srednjem delu teče po dolinah nemškega višavja. V spodnjem delu prehaja v nižavje (kotlina Hanau-Seligenstadt in planota Zgornjega Rena), kjer se v Wiesbadnu izliva v Ren. Večji pritoki Majne so Regnitz, Frankovska Saale, Tauber in Nidda.

Ime[uredi | uredi kodo]

Ime Main je keltskega izvora. Kelti so imenovali reko Moin ali Mogin. Ko so na začetku 1. stoletja prišli Rimljani so latinizirali ime v Moenus. Najstarejši dokument (kot Moenis) prinaša Pomponij Mela (kmalu po 43/44 n. št.) [1], kasnejše omembe najdemo, na primer pri Pliniju (Naturalis historia) ali Tacitu (Germania). Za izvor imena je treba upoštevati več razlag. Nekateri avtorji pripisujejo da indogermanska beseda mei pomeni 'voda' nazaj (glej latvijska maina ali litvansko maiva 'močvirje'), drugi pa za mauer ali zaun (moenia: .. Ringmauer). V srednjem veku je bila reka večinoma prenešena iz Moyn ali Moyne, ime Meyn pa se je najprej pojavilo v 14. stoletju.

Pogovorno se v glavnih narečij pojavljajo naslednja imena:

  • Maa v Zgornji Frankovski,
  • Mee v vzhodni Spodnji Frankovski,
  • Moa območje Wertheimer, Miltenberger in okraj Aschaffenburg
  • Maa Aschaffenburg
  • Maa območje Seligenstadt, območje Frankfurt

Plovnost[uredi | uredi kodo]

Majna je plovna za ladje od izliva v Ren blizu Mainza in 396 km do Bamberga. Od leta 1992 je bil zgrajen kanal Ren-Majna-Donava in zelo regulirana reka Altmühl. Majna je kanalizirala s 34 velikimi zapornicami (300 × 12 m), da je omogočena plovba plovilom CEMT razreda V (110 m x 11,45 m) na celotno dolžini reke. 16 zapornic v sosednjem kanalu Ren-Majna-Donava in sami Donavi so enakih dimenzij.

Jezovi in zapornice[uredi | uredi kodo]

Jezovi vzdolž Majne

Vzdolž 380 km plovnega območja reke Majne, od sotočja z reko Regnitz v bližini Bamberga do Rena, obstaja 34 jezov in zapornic. [2]

To so (po toku navzdol):

No. Ime Lokacija Leto izgradnje No. Ime Lokacija Leto izgradnje
1 Viereth Viereth-Trunstadt 1925 18 Steinbach Lohr am Main 1939
2 Limbach Eltmann] 1951 19 Rothenfels Rothenfels (Marktheidenfeld) 1937
3 Knetzgau Knetzgau] (Haßfurt) 1958 20 Lengfurt Triefenstein 1937
4 Ottendorf Gädheim] 1962 21 Eichel Wertheim am Main 1937
5 Schweinfurt Schweinfurt 1963 22 Faulbach Wertheim am Main (Faulbach) 1935
6 Garstadt Bergrheinfeld 1956 23 Freudenberg Collenberg (Freudenberg (Baden) 1934
7 Wipfeld Wipfeld 1950 24 Heubach Großheubach] (Miltenberg) 1932
8 Gerlachshausen mit Volkach Volkach (Schwarzach am Main) 1957 25 Klingenberg Klingenberg am Main 1930
9 Dettelbach Dettelbach 1959 26 Wallstadt Kleinwallstadt (Großwallstadt) 1930
10 Kitzingen Kitzingen 1956 27 Obernau Niedernberg (Aschaffenburg) 1930
11 Marktbreit Marktbreit (Frickenhausen am Main) 1955 28 Kleinostheim Kleinostheim (Stockstadt am Main) 1920
1972
12 Goßmannsdorf Ochsenfurt 1952 29 Krotzenburg Hainburg (Großkrotzenburg) 1920
1983
13 Randersacker Würzburg (Randersacker) 1950 30 Mühlheim
(formerly Kesselstadt)
Maintal (Mühlheim am Main) 1920
1980
14 Würzburg Würzburg 1954 31 Offenbach Frankfurt ob Majni (Offenbach am Main) 1901
1957
15 Erlabrunn Erlabrunn (Thüngersheim) 1935 32 Griesheim Frankfurt ob Majni 1934
16 Himmelstadt Himmelstadt 1939 33 Eddersheim Hattersheim am Main (Kelsterbach) 1934
17 Harrbach Karlstadt am Main (Gemünden am Main) 1939 34 Kostheim Hochheim am Main (Ginsheim-Gustavsburg) 1886
1934

Hidroelektrarne[uredi | uredi kodo]

Večina jezov ob Majni imajo tudi turbine za proizvodnjo električne energije. Teh je 22.

Pritoki[uredi | uredi kodo]

Pritoki od izvira do izliva so:

Levi

Desni

Pristanišča in občine[uredi | uredi kodo]

Okoli Frankfurta je nekaj velikih pristanišč na celinskih vodah. Ker je reka v večjem delu zgornjega toka precej ozka, plovba z večjimi plovili in potisnimi konvoji zahteva veliko spretnosti.

Največji mesti ob Majni sta Frankfurt ob Majni in Würzburg. Majna preči tudi naslednje kraje in mesta: Burgkunstadt, Lichtenfels, Bad Staffelstein, Eltmann, Haßfurt, Schweinfurt, Volkach, Kitzingen, Marktbreit, Ochsenfurt, Karlstadt, Gemünden, Lohr, Marktheidenfeld, Wertheim, Miltenberg, Obernburg, Erlenbach / Main, Aschaffenburg , Seligenstadt, Hainburg, Hanau, Offenbach, Hattersheim, Flörsheim in Rüsselsheim.

Reka je dobila velik pomen kot bistven del evropskega koridorja VII, povezava celinskih plovnih poti od Severnega do Črnega morja.

Mainlinie[uredi | uredi kodo]

V zgodovinskem in političnem smislu pomeni Mainlinie severno mejo južne Nemčije s pretežno katoliškim prebivalstvom. Reka približno označuje južno mejo Severnonemške konfederacije, ustanovljene leta 1867 pod pruskim vodstvom kot predhodnice Nemškega cesarstva.

Rečni tok seveda ustreza tudi speyerjevi linija, izoglosi med srednjim in spodnjim nemškim narečjem, včasih popljuvanem kot Weißwurstäquator ('meja bele klobase').

Rekreacija[uredi | uredi kodo]

Križanje kolesarskih poti v Miltenbergu

Kolesarska pot ob Majni je velika nemška kolesarska povezava, ki poteka ob reki Majni. Je približno 600 km dolga in je bila prva daljinska kolesarska pot, ki je dobila v letu 2008 5 zvezdic, ki jih podeljuje Zvezni nemški kolesarski klub (ADFC - Allgemeiner Deutscher Fahrrad-Club). Začne se bodisi v Creußenu ali Bischofsgrünu in konča v Mainzu. [3]

Znamenitost[uredi | uredi kodo]

Rimski tabor pri Marktbreitu (nemško Römerlager Marktbreit) je rimska legionarski tabor iz obdobja cesarja Avgusta.

Zanimivo je, ker do leta 1985 nikoli niso sumili, da je bila legionarska utrdba zgrajena tako daleč na severu na germanskem sovražnikovem ozemlju.

Nahaja v Spodnje frankovskem mestu Marktbreit ob reki Majni v okrožju Kitzingen v nemški deželi Bavarski.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 3,30: De Chorographia 3,30 amnium in alias gentes exeuntium Danuvius et Rhodanus, in Rhenum Moenis et Lupia, in oceanum Amissis, Visurgis et Albis clarissimi. Unter den Flüssen sind am bedeutendsten: Von denen, die zu anderen Völkern fließen: Donau und Rhone, in den Rhein: Main und Lippe, in den Ozean: Ems, Weser und Elbe
  2. ^ "Daten und Fakten" [Facts and figures] (nemščina). Wasser- und Schifffahrtsdirektion Süd. June 2003. Pridobljeno dne 7 June 2009. 
  3. ^ "Main-Radweg". Pridobljeno dne 23 April 2013. 

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Haus der Bayerischen Geschichte (ed.), Main und Meer - Porträt eines Flusses. Exhibition Catalogue to the Bayerische Landesausstellung 2013 (German). WBG. ISBN 978-3-534-00010-4.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]