Pojdi na vsebino

Pavel Vasiljevič Čičagov

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pavel Vasiljevič Čičagov
Pavel Vasiljevič Čičagov
Ime v maternem jeziku
Па́вел Васи́льевич Чича́гов
Rojstvo27. junij (8. julij) 1767
Sankt Peterburg[1]
Smrt10. september 1849({{padleft:1849|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:10|2|0}}) (82 let)
nekdanje 1. pariško okrožje[d][1]
Pripadnost Rusija
Rod/služba Ruska vojna mornarica
ČinAdmiral
Oboroženi konfliktiRusko-švedska vojna (1788–1790)
Napoleonov pohod na Rusijo
PriznanjaRed svetega Jurija

Red svetega Vladimirja
Red svetega Aleksandra Nevskega

Red svete Ane

Pavel Vasiljevič Čičagov (rusko Па́вел Васи́льевич Чича́гов), ruski mornariški častnik, * 8. julij 1767, Sankt Peterburg, † 20. avgust 1849, Pariz, Francija.

Bil je admiral in minister za vojno mornarico iz časa napoleonskih vojn ter sin admirala Vasilija Jakovljeviča Čičagova.

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]

Izhajal je iz plemiške družine Čičagovih, ki je spadala k plemstvu Kostromske gubernije. Njegov oče je bil admiral Vasilij Jakovljevič Čičagov. V vojsko se je vključil z 12 leti. Leta 1782 se je udeležil plovbe v eskadri, ki jo je vodil njegov oče, takrat že viceadmiral, ki je plula iz Kronštata v Livorno. Z odliko je služil v rusko-švedski vojni (1788–1790), ko je poveljeval linijski ladji Rostislav in bil odlikovan z redom svetega Jurija IV. stopnje ter zlatim mečom z napisom "Za pogum".

Leta 1802 je postal viceadmiral, leta 1807 pa admiral in minister za vojno mornarico. Leta 1812 ga je car Aleksander I. postavil za poveljnika Donavske armade in Črnomorske flote.[2] Leta 1812 je bil okrivljen zato, da je dovolil Napoleonu uiti med Berezinsko bitko. Leta 1813 je bil odpuščen in naslednje leto je odšel v Francijo ter se ni nikoli vrnil v Rusijo.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 Чичагов Павел Васильевич // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
  2. Mikaberidze, Alexander (2005). »Chichagov, Pavel Vasilievic«. Russian Officer Corps of the Revolutionary and Napoleonic Wars. Casemate. str. 59–60. ISBN 9781611210026.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]
Vojaški položaji
Predhodnik: 
Nikolaj Semjonovič Mordvinov
Vrhovni poveljnik Ruske vojne mornarice
1802–1811
Naslednik: 
Ivan Ivanovič Traverse