Pojdi na vsebino

Otmar Langerholc

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Otmar Langerholc
Portret
Rojstvo11. oktober 1885({{padleft:1885|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})
Celje
Smrt14. september 1970({{padleft:1970|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:14|2|0}}) (84 let)
Beograd
Državljanstvo SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
 Avstro-Ogrska
Poklicvojaško osebje

Otmar Langerholc, slovenski brigadni general, * 11. oktober 1885, Celje, † 14. september 1970, Beograd.

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]

Osnovno šolo in štiri razrede realke je končal na Ptuju, kasneje pa je med letoma 1901 in 1904 obiskoval kadetsko šolo v Mariboru. Po končani kadetski šoli je od leta 1905 do zloma Avstro-ogrske v letu 1918 služil v 9. pehotnem polku na ruskem in italijanskem bojišču.

2. septembra 1914 je bil na ruskem bojišču pred Lublinom lažje ranjen v levi laket.

Napredovanja

[uredi | uredi kodo]

Avstro-ogrska

[uredi | uredi kodo]

Dolžnosti

[uredi | uredi kodo]
  • načelnik intendanture Dravske divizije (14. januar 1919 – 23. september 1919)
  • poveljnik 2. čete 3. bataljona 16. pehotnega polka »Car Nikola« (23. september 1919 – 21. junij 1922)
  • poveljnik čete in bataljona v 39. pehotnem polku v Celju in na bolgarski meji (21. junij 1922 – 14. april 1927)
  • poveljnik 3. in 4. bataljona 49. pehotnega polka v Strumici in Berovem (26. april 1927 – 28. maj 1930)
  • pomočnik poveljnika 32. pehotnega polka v Mostarju (12. 6. 1930 – 30. maj 1932)
  • poveljnik 32. pehotnega polka v Mostarju (30. maj 1932 – 2. april 1935)
  • poveljnik 47. pehotnega polka (2. april 1935 – 31. december 1935)
  • poveljnik 4. pehotnega polka (1. februar 1936 – 8. november 1936)
  • poveljnik vojaškega okrožja v Prokuplju (8. november 1936 – 27. november 1938)
  • poveljnik 3. pehotnega polka (6. november 1938 – 12. september 1939)
  • vršilec dolžnosti poveljnika pehote Moravskega divizijskega območja (12. september 1939)

Odlikovanja

[uredi | uredi kodo]

V obdobju 1941-1945 je bil v nemškem ujetništvu.

Viri in literatura

[uredi | uredi kodo]
  • Arhiv vojske Kraljevine SHS in Jugoslavije, Personalni kartoni generalov in admiralov slovenske narodnosti, Vojaškozgodovinski institut, Beograd, 2003
  • Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987–2002
  • Kranjc F. Marijan, generalmajor v pokoju, Pozabljeni del slovenske generalitete - generali in admirali vojske Države SHS in Kraljevine Jugoslavije 1919-1941, Zgodovinski listi, revija ZD Ljutomer, 2003
  • Kranjc F. Marijan, generalmajor v pokoju, Slovenska vojaška inteligenca, Grosuplje, 2005
  • Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Mladinska knjiga, Ljubljana. 2008. COBISS 241136128. ISBN 978-961-01-0504-6.