Ostvarji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ostvarji
Fosilni razpon: kambrij – recentno
Ostvar (Limulus polyphemus)
Ostvar (Limulus polyphemus)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Poddeblo: Chelicerata (pipalkarji)
Razred: Merostomata (praskrluparji)
Red: Xiphosura
Latreille, 1802

Ostvarji (znanstveno ime Xiphosura) so starodaven red morskih členonožcev, ki jih uvrščamo med praskrluparje. Njihov fosilni zapis sega v preteklost do kambrija pred več kot 500 milijoni let, do danes pa so od nekoč velike skupine preživele štiri vrste, ki jih združujemo v tri rodove in med katerimi je najbolj znan ostvar (Limulus polyphemus). Ti organizmi se od pradavnine skoraj niso spremenili, zaradi česar jih označujemo za žive fosile.

Telesna zgradba[uredi | uredi kodo]

Trebušna stran ostvarja

Najopaznejša značilnost ostvarjev je njihov zunanji skelet, ki je na sprednjem delu gladek in zaobljen in nekoliko spominja na podkev. Ob straneh potekata vzdolžna grebena, na sprednjem robu katerih sta sestavljeni očesi. Tretji greben poteka vzdolžno po sredini, na njegovem sprednjem koncu je par očesc. Na trebušni strani spredaj tvori skelet ravno trikotno površino, ki se oža proti ustom. Taka oblika pomaga pri ritju skozi pesek, hkrati pa nudi dobro zaščito od zgoraj.

Na spodnji strani je najprej par škarjastih pipalk, ki izraščata na vsaki strani ustnice (labrum) in sta sestavljeni iz treh členov. Tik za ustnico ležijo usta. Za pipalkami izrašča iz glavoprsju še pet parov nog, od katerih so prvi štirje pari škarjasti, na njihovih bazah pa izraščajo močni trni, ki sodelujejo pri mletju hrane. Zadnji par je listasto razširjen in sodeluje pri potiskanju peska nazaj pri ritju po podlagi. Tik za njima izrašča par drobnih okončin, ki sta pravzaprav že okončini zadka, a je prvi člen zadka zraščen z glavoprsjem. Ti dve s svojimi trni in ščetinami preprečujeta, da bi hrana ušla med nogami nazaj.

Zadek (opistosoma) ni členjen. S sprednjim robom se prilega konkavnemu zadnjemu robu glavoprsja (prosome) in nosi šest parov okončin. Prvi par je zraščen in tvori poklopec genitalne odprtine, nadaljnjih pet parov pa je preobraženih v listaste škrge. S premikanjem povzročajo tok, ki dovaja svežo vodo, lahko pa sodelujejo tudi pri plavanju. Na koncu zadka izrašča dolg, bičast rep, ki je zelo gibljiv. Skupaj z repom merijo največji predstavniki do 60 cm.

Notranja zgradba[uredi | uredi kodo]

Usta se odpirajo v požiralnik, ta pa vodi naprej v močno omišičen in zobat mlinček, kjer poteka dodatna mehanska obdelava hrane. Večje, neprebavljive kose žival izloči nazaj skozi usta. Mlinček se skozi zaklopko odpira v srednje črevo, ki mu pravimo želodec. Vanj vodita slepa kanala, ki se razvejujeta znotraj celotnega telesa. Vanju se izločajo prebavni encimi, tu poteka tudi absorpcija hranilnih snovi. Neuporabne snovi se izločijo skozi analno odprtino na spodnji strani tik pred repom.

Krvožilje je dobro razvito, s cevastim srcem, ki zbira kri iz osrčnika skozi parne odprtine (ostije) in jo črpa v sistem arterij, od koder se razliva med tkivi. Kri teče od sprednjega dela telesa proti zadku, kjer vstopi v škrge in se oksigenira. Iz škrg gre nato nazaj proti srcu. Izločala so štirje pari koksalnih žlez, ki se odpirajo na bazah (koksah) nog.

Živčevje je močno zraščeno. Možgani so nastali z zlivanjem ganglijev v prvih osmih členih glavoprsja in oživčujejo vse okončine ter čutila na njem. Ostvarji so edini predstavniki pipalkarjev s sestavljenimi očmi, vendar so le-te razmeroma preproste in sestavljene iz premajhnega števila omatidijev da bi lahko te živali z njimi zaznavale kompleksno sliko.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Življenjski krog je razmeroma dobro poznan le za ameriško vrsto Limulus polyphemus. V času plime ob polni luni se spomladi in poleti množično selijo v plitvine, kjer se parijo. Samec spleza na zadek samice in jo zadrži s kavljasto spremenjenim prvim parom nog. Samica nato prične delno zakopana v pesku odlagati jajčeca, on pa jih sproti oplaja. Odloži 2.000 do 30.000 jajčec s premerom 2-3 mm in jih pokrije s peskom.

Iz jajčec se izvalijo ličinke, na videz podobne trokrparjem, ki aktivno plavajo naokrog in kopljejo po pesku. Ob vsaki levitvi nekoliko zrastejo, poleg tega pa se jim poveča število škržnih listov in podaljša rep. V prvem letu dosežejo širino 4 cm. Odrastejo šele po 9 do 12 letih, življenjska doba pa znaša do 19 let.

Ekologija[uredi | uredi kodo]

Danes živeče vrste so bentoške - živijo v plitvih obalnih morjih z mehkim dnom, od koder hodijo na kopno valit jajca. Glede na fosilne ostanke pa domnevamo, da so izumrli predstavniki živeli v sladkih vodah in somornici. Prehranjujejo se z mehkužci, kolobarniki in drugimi nevretenčarji, ki živijo na morskem dnu, pa tudi z algami, torej so vsejedi.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Ruppert E.E. & Barnes R.D. (1994). Invertebrate Zoology (6th Edition). Saunders College Publishing. ISBN 0030266688 (COBISS)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

(v angleščini)