Olga Grahor

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Olga Grahor
Olga grahor.jpg
Rojstvo14. februar 1907({{padleft:1907|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:14|2|0}})
Dunaj
Smrt1985
Ljubljana
Poklicprevajalka, urednica, literarna zgodovinarka
Narodnostslovenska
DržavljanstvoFlag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ

Olga Grahor, prevajalka, urednica * 14. februar 1907, Dunaj, † 1985, Ljubljana.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Rodila se je univerzitetnemu profesorju Milanu Škerlju in materi Piji roj. Srebre. Na Dunaju je obiskovala osnovno šolo v letih 1913–1916 in gimnazijo leta 1917 (3 semestre), potem pa je šolanje v letih 1918–1925 nadaljevala na Gimnaziji Poljane v Ljubljani. Na ljubljanski univerzi je v letih 1925–1930 študirala zgodovino in zemljepis, 1948–1950 pa anglistiko. V letih 1929–1932 je bila zaposlena na Mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani, 1950–1951 na Osmi gimnaziji v Ljubljani, od leta 1951 pa na Prvi gimnaziji v Ljubljani. Upokojila se je leta 1974 na Gimnaziji Bežigrad. Leta 1932 se je poročila s pisateljem in novinarjem Ivom Grahorjem. Leta 1933 se jima je rodil sin Andrej, 1940 pa hčerka Barbka, mož ji je umrl leta 1944 v Dachauu.

Delo[uredi | uredi kodo]

Prevajala je v glavnem iz angleščine, zlasti leposlovje, in urejala berila za študente angleščine.

Naslov njenega magistrskega dela iz leta 1973 je France in the work and ideas of Antun Gustav Matoš. (COBISS)

V letih 1936–1938 je bila glavna urednica časopisa Ženski svet, kjer je objavljala prevode, članke in knjižna poročila. Za Ljubljanski zvon je prevajala iz angleščine in ruščine. Pred vojno je aktivno sodelovala v Društvu akademsko izobraženih žena in pri Uniji za zaščito dece.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Podatki so iz gradiva za Novi slovenski biografski leksikon na ZRC SAZU.

Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]

  • Barbara Fortuna: Leposlovje v Ženskem svetu 1923-1941: Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2014. (COBISS)
  • Slovenski prevajalski leksikon. Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev: Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU, 2007. (COBISS)
  • Tina Dolinar: (Samo)cenzura v prevodih romana Koča strica Toma: Diplomsko delo. Maribor: Filozofska fakulteta, 2011. (COBISS)