No Other Land
| No Other Land | |
|---|---|
| Režija | Basel Adra Hamdan Ballal Juval Abraham Rachel Szor |
| Produkcija | Fabien Greenberg Bård Kjøge Rønning |
| Glasba | Julius Pollux Rothlaender |
Datum izida | 17. februarja 2024 (Berlinale) |
Dolžina | 95 minut |
| Država |  Palestina,  Norveška |
| Jezik | arabščina, hebrejščina, angleščina |
No Other Land (»Ni druge dežele«) je palestinsko-norveški dokumentarni film iz leta 2024, ki so ga režirali Basel Adra, Hamdan Ballal, Juval Abraham in Rachel Szor. Premierno je bil predvajan na Berlinalu februarja 2024, kjer je osvojil nagrado za najboljši dokumentarni film.
Dogajanje[uredi | uredi kodo]
Film spremlja mladega palestinskega aktivista Basela Adro iz Masafer Jatte, skupine vasic južno od Hebrona na Zahodnem bregu,[1] kjer namerava izraelska vojska ustvariti vojaško vadišče. Vojska z buldožerji ruši objekte in prisilno izseljuje prebivalce.
Skupaj z izraelskim novinarjem Juvalom Abrahamom, njegovo sodelavko Rachel Szor ter palestinskim fotografom Hamdanom Ballalom Basel dokumentira uničevanje in proteste vaščanov proti temu. Obravnavana so tudi nasilna dejanja posameznih skrajnih izraelskih naseljencev in vojske.
Produkcija[uredi | uredi kodo]
Delo na filmu se je začelo leta 2018 in končalo malo pred 7. oktobrom 2023.[2] Epilogu so naknadno dodali posnetek s konca oktobra 2023, ki prikazuje enega od Adrovih bratrancev, ki ga je ustrelil izraelski naseljenec.[2]
Producenta filma sta Norvežana Fabien Greenberg in Bård Kjøge Rønning. Produkcijski podjetji sta bili palestinsko Yabayay Media in norveško Antipode Films.[3]
Premiera[uredi | uredi kodo]
Film je doživel svetovno premiero na mednarodnem filmskem festivalu v Berlinu v sekciji Berlinale Panorama 17. februarja 2024.[4] Mednarodna premiera je načrtovana za 15. marec na københavnskem mednarodnem festivalu dokumentarnega filma.[5]
Odzivi[uredi | uredi kodo]
Na spletnem mestu Rotten Tomatoes, ki zbira in povpreči recenzije, ima film 100-odstotno pozitivno oceno na osnovi osmih recenzij.[6] Na spletnem mestu Metacritic ima povprečno oceno 91 %, kar nakazuje na »splošno odobravanje«.[7]
Očitki antisemitizma na Berlinalu[uredi | uredi kodo]
Na Berlinalu 2024 je No Other Land prejel nagrado za najboljši dokumentarni film. Nagrado sta sprejela Basel Adra in Juval Abraham. V zahvalnem govoru je Adra dejal, da Izrael v gazi »kolje« ljudi, in pozval Nemčijo, naj preneha dobavljati orožje Izraelu. Abraham je nato nagovoril občinstvo:
»Z Baslom sva istih let, jaz sem Izraelec, on je Palestinec. Čez dva dni se bova vrnila v državo, kjer si nisva enakopravna. Živim po civilnem pravu, Basel po vojaškem pravu. Živiva 30 minut narazen, toda jaz imam volilno pravico, Basel je nima. Imam svobodo, da v tej državi grem, kamor hočem; Basel je, tako kot milijoni Palestincev, zaprt na zasedenih ozemljih. To stanje apartheida med nami, ta neenakost se mora končati. In sprašujemo se, kako doseči spremembe, končati okupacijo, doseči politično rešitev ... Pravega odgovora nimamo, vendar jaz mislim, da je eden od odgovorov, naj se ljudje zares vzdignejo. /.../ Zavzeti se moramo za premirje. Zavzeti se moramo za politično rešitev, ki bo končala okupacijo.«[8]
Adrov in Abrahamov govor je več nemških politikov kritiziralo kot antisemitskega in enostranskega, ker ni hkrati obsodil sedmooktobrskega Hamasovega napada.[9][10] Med njimi so bili župan Berlina Kai Wegner, vladna predstavnica za stike z javnostmi Christiane Hoffmann in zvezna komisarka za kulturo Claudia Roth;[10] slednjo so doleteli pozivi k odstopu, ker je govoru ploskala, pozneje pa se je zagovarjala, da je njen aplavz veljal samo izraelskemu nagrajencu.[11][12]
Izraelska javna televizija (KAN) je govor Juvala Abrahama na Berlinalu označila za antisemitski.[13] Levo-liberalni izraelski časopis Haaretz je to opisal kot odraz trenutne situacije v Izraelu, z »vzdušjem tišine, samocenzure in preganjanja vsakogar, ki izraža kritiko izraelskega režima«.[13] Juval Abraham je poročal, da je po podelitvi začel prejemati grožnje s smrtjo. Dejal je, da so izraelski desničarski skrajneži doma grozili njegovi družini, zato so morali zapustiti svojo hišo, sam pa se ni vrnil v Izrael takoj po podelitvi.[12][14] Izjavil je, da
„stati na nemških tleh kot sin preživelih v holokavstu in pozivati k prekinitvi ognja – ter biti označen za antisemita ni le nezaslišano, ampak ogroža tudi življenja Judov. /.../ Ne vem, kaj poskuša Nemčija z nami. Če se Nemčija s svojo krivdo za holokavst sooča na tak način, jo delajo nesmiselno.“[12]
Nagrade[uredi | uredi kodo]
- Mednarodni filmski festival v Berlinu (februar 2024):
- panorama, nagrada občinstva
- nagrada Berlinala za najboljši dokumentarni film
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »No Other Land«. Radio Eins (v nemščini). Pridobljeno 29. februarja 2024.
- ↑ 2,0 2,1 »„No Other Land" auf der Berlinale: Mit der Kamera gegen Bulldozer«. Der Tagesspiegel Online (v nemščini). 17. februar 2024.
- ↑ »No Other Land« (v nemščini). Pridobljeno 15. februarja 2024.
- ↑ »No Other Land«. berlinale.de (v nemščini). Pridobljeno 3. marca 2024.
- ↑ »No Other Land«. cphdox.dk (v angleščini). Pridobljeno 3. marca 2024.
- ↑ »No Other Land (2024, Documentary)«. Rotten Tomatoes. Fandango Media. Pridobljeno 11. marca 2024.
- ↑ "No Other Land". Metacritic. Red Ventures. Pridobljeno dne 2024-03-11.
- ↑ »Palestinian & Israeli winners at Berlinale urge Germany to "stop sending weapons to Israel"«. YouTube. Pridobljeno 3. marca 2024.
- ↑ »Antisemitismus-Vorwürfe, Hacks und Strafanzeigen: Um was geht es bei der Berlinale-Kontroverse ?«. Euronews (v nemščini). 27. februar 2024.
- ↑ 10,0 10,1 »Berlinale na vojni fronti: Nemčija preiskuje domnevni antisemitizem letošnjega festivala«. MMC RTV-SLO. 26. februar 2024.
- ↑ »Ministrica na Berlinalu "ploskala samo izraelskemu nagrajencu, njegovemu palestinskemu kolegu pa ne"«. MMC RTV-SLO. 28. februar 2024.
- ↑ 12,0 12,1 12,2 »Israeli director receives death threats after officials call Berlin film festival 'antisemitic'«. The Guardian (v angleščini). 27. februar 2024.
- ↑ 13,0 13,1 »On Israeli TV, You're an Antisemite if You Dare Mention the Occupation«. Haaretz Today (v angleščini). 26. februar 2024.
- ↑ »Regisseur Abraham berichtet nach Eklat bei Berlinale-Gala von Morddrohungen«. Der Spiegel (v nemščini). 28. februar 2024.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
