Nilgiri

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Hribovje Nilgiri
Pogled na hribovje Nilgiri in njegove gozdove
Najvišja točka
VrhDodabeta
Nadm. višina2.637 m
SeznamUltra
Koordinate 
Poimenovanja
Slovenski prevodModre gore v kanareščini
Geografija
LegaTamil Nadu, Kerala, Karnataka
GorovjeZahodni Gati, Vzhodni Gati
Geologija
Starost kamninArchean Eon, 3000 do 500 Ma
TipPrelom[1]
Pristopi
Najlažji pristopNH 67 (Satellite view)
ali Gorska železnica Nilgiri

Hribovje Nilgiri je del Zahodnih Gatov v severozahodnem Tamil Naduju, južni Karnataki in vzhodni Kerali v Indiji. Je na stičišču treh držav in povezujejo Zahodne Gate z Vzhodnimi Gati. Vsaj 24 vrhov gorovja Nilgiri je višjih od 2000 metrov, najvišji vrh pa je Dodabeta z 2637 metri.

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Beseda Nilgiri, izhaja iz sanskrtskih besed neelam (modra) + giri (gora), je v uporabi vsaj od leta 1117 n. št. V tamilski literaturi se omenja kot Iranijamutam.[2][3] Menijo, da so modrikasti cvetovi kurinjijevega grmovja (Strobilanthes kunthiana) povzročili ime.[4]

Lokacija[uredi | uredi kodo]

Hribovje Nilgiri je ločeno od planote Karnataka na severu z reko Mojar.[5]

Trije narodni parki mejijo na dele hribovja Nilgiri. Narodni park Mudumalai leži na severnem delu območja, kjer se srečajo Kerala, Karnataka in Tamil Nadu, in pokriva površino 321 km². Narodni park Mukurthi leži na jugozahodnem delu območja v Kerali in pokriva površino 78,5 km², ki vključuje nedotaknjen mozaik šola-travnikov, življenjski prostor za Nilgirskega tahra. Narodni park Silent Valley leži tik na jugu in meji na ta dva parka ter pokriva površino 89,52 km².

Ohranjanje[uredi | uredi kodo]

Hribovje Nilgiri je del biosfernega rezervata Nilgiri (ki je del Unescove svetovne mreže biosfernih rezervatov[6]) in je del zaščitenih bioloških rezervatov v Indiji.

Zemljevid biosfernega rezervata Nilgiri
Zlati nakit in jedkane kroglice karneola, kultura Nilgiri Hills, 1. tisočletje n. št., Britanski muzej
Hribovje Nilgiri iz Masinangudija

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Visoke stepe hribovja Nilgiri so bile poseljene že v prazgodovini, kar dokazuje veliko število artefaktov, ki so jih izkopali bagri. Posebno pomembno zbirko iz regije je mogoče videti v Britanskem muzeju, vključno s tistimi, ki so jih zbrali kolonialni častniki James Wilkinson Breeks, major M. J. Walhouse in Sir Walter Elliot.[7]

Prvo zabeleženo uporabo besede Nila, ki se uporablja za to regijo, je mogoče izslediti v letu 1117. V poročilu generala Višnuvardhane, kralja Hojsala, ki je glede svojih sovražnikov trdil, da je »prestrašil Todaje, pregnal Konge v ilegalo, zaklal Poluve, usmrtil Malejale, prestrašil poglavarja Kala Nirpala in nato nadaljeval ponuditi vrh gore Nila (verjetno vrh Dodabeta ali Rangasvami v Peranganadu v vzhodnem Nilgirisu) Lakšmi, boginji bogastva. Neelagiriju je pred letom 1117 n. št. vladal kralj Baduga Kala Raja.«[8]

Junaški kamen (Veragalu) s kanareškim napisom v Vazhaithotamu (Bale thota) v okrožju Nilgiri je bil odkrit iz 10. stoletja našega štetja. Kanareški napis kralja Hojsale Balale III. (ali njegovega podrejenega sina Madhave Danajake) iz 14. stoletja je bil odkrit v templju Šiva (ali Višnu) v Nilagiri Sadarana Kote (današnji Danajakana Kote), blizu stičišča rek Mojar in Bhavani, vendar je bil tempelj od takrat potopljen z jezom Bhajani Sagar.[9][10]

Leta 1814 sta se podpomočnik po imenu Keys in vajenec po imenu McMahon v okviru Velikega trigonometričnega raziskovanja povzpela na hribe prek prelaza Danainkeucotah (Danajakana Kote), prodrla v najbolj oddaljene dele, naredila načrte in poslala poročila o svojih odkritjih. Kot rezultat teh pripovedi sta se gospoda Whish in Kindersley, dva mlada civilista iz Madrasa, podala v zasledovanje nekaterih kriminalcev, ki so se zatekli v gore in nadaljevala z opazovanjem notranjosti. Kmalu sta videla in občutila dovolj ugodne klime in terena, da sta vzbudila lastno radovednost in radovednost drugih.[11]

Pred Stonehouse, 1905

Po zgodnjih 1820-ih so se hribi hitro razvijali pod Britanskim Rajem, ker je bila večina zemlje že v zasebni lasti britanskih državljanov. To je bil priljubljen poletni in vikend izlet za Britance v kolonialnih dneh. Leta 1827 je Ooty postal uradni sanatorij in poletna prestolnica predsedstva Madras. Zgrajenih je bilo veliko vijugastih hribovskih cest. Leta 1899 so vplivni in podjetni britanski državljani s tveganim kapitalom vlade Madrasa dokončali gorsko železnico Nilgiri.[12][13]

V 19. stoletju, ko je British Straits Settlement poslal kitajske obsojence v zapor v Indijo, so se Kitajci po izpustitvi naselili v hribovju Nilgiri blizu Naduvatama in se poročili s tamilskimi paraijankami, z njimi pa so imeli mešane kitajsko-tamilske otroke. Dokumentiral jih je Edgar Thurston.[14]

Vrhovi v Nilgirisu[uredi | uredi kodo]

Topografski zemljevid hribov Nilgiri, ki prikazuje nekaj vrhov
Pogled na hribe Nilgiri iz Doddabette

Najvišja točka v Nilgirih in južni obseg pogorja je vrh Dodabeta (2637 metrov), 4 km vzhodno jugovzhodno od Udhagamandalama.11°24′10″N 76°44′14″E / 11.40278°N 76.73722°E / 11.40278; 76.73722 (Doddabetta Peak)

Tesno povezani vrhovi na zahodu pogorja Dodabeta in bližnji Udhagamandalam vključujejo:

  • Kolaribeta: višina: 2630 metrov
  • Makurni (2594 m)
  • Hekuba: 2375 metrov
  • Katadadu: 2418 metrov
  • Kulkudi: 2439 metrov

Snovdon (višina: (2530 metrov) 11°26′N 76°46′E / 11.433°N 76.767°E / 11.433; 76.767 (Snowdon) je severni obseg pogorja. Club Hill (2448 metrov) in Elk Hill (2466 metrov) 11°23′55″N 76°42′39″E / 11.39861°N 76.71083°E / 11.39861; 76.71083 (Elk Hill) so pomembne vzpetine v tem območju. Snovdon, Club Hill in Elk Hill z Dodabeto tvorijo impresivno dolino Udhagamandalam.

Devašola (višina: 2261 metrov), znana po svojih modrih gumijevih drevesih, je na jugu pogorja Dodabeta.

Kulakombai (1707 metrov) je vzhodno od Devašole. Od tu se raztezata dolina Bhavani in Lambtonov vrh v okrožju Coimbatore.

Mutunadu Beta (višina: 2323 metrov) 11°27′N 76°43′E / 11.450°N 76.717°E / 11.450; 76.717 (Muttunadu Betta) je približno 5 km, severozahodno od Udhagamandalama. Tamrabetta (Coppery Hill) (višina: 2120 metrov) 11°22′N 76°48′E / 11.367°N 76.800°E / 11.367; 76.800 (Tamrabetta) je približno 8 km jugovzhodno od Udhagamandalama. Vellangiri (Srebrni hrib) (2120 metrov) je 16 km zahodno-severozahodno od Udhagamandalama.[15]

Slapovi[uredi | uredi kodo]

Slap Catherine

Najvišji slap Kolakambai, severno od hriba Kolakambai, ima neprekinjen padec 120 m. V bližini je 46 m slap Halašana. Drugi najvišji je slap Catherine, blizu Kotagirija, s padcem 76 m, poimenovan po ženi M. D. Cockburna, za katerega se domneva, da je v hribovje Nilgiri postavil nasade kave. Zgornji in Spodnji slap Pikara imata padca 55 m oziroma 61 m. Slapovi Kalhatti, visoki 52 m, so ob Segur Peaku. Slap Karteri blizu Aruvankaduja je imel prvo elektrarno, ki je prvotno tovarno Cordite oskrbovala z elektriko. Law's Fall, blizu Coonorja, je zanimiv zaradi svoje povezanosti z inženirskim majorjem G. C. Lawom, ki je nadzoroval gradnjo ceste Coonor Ghat.[16]

Rastlinstvo in živalstvo[uredi | uredi kodo]

V hribih Nilgiri živi 400 tigrov. Nilgiri imajo največje število tigrov v Tamil Naduju, biosferni rezervat Nilgiri pa ima največje število tigrov na vsem svetu.

Več kot 2800 vrst cvetočih rastlin, 160 vrst praproti in sorodnic praproti, nešteto vrst rastlin brez cvetov, mahov, gliv, alg in kopenskih lišajev najdemo v šolah Nilgiris. Nobena druga hribovska postaja nima toliko vrst.[17] Tu živijo tudi sesalci, kot so bengalski tiger, indijski slon, indijski leopard, jelen čital, gaur, jelen zambar, močvirski jelen, zlati šakal, indijski merjasec, Nilgiri tahr, indijski pegasti jelen, indijska antilopa, azijska cibetovka, medved šobar, štiriroge antilope, nilgirske kune, indijskega grebenasti ježevec, malabarske velikanske veverice, medonosni jazbec, indijski sivi mungos, indijski pasavec, indijska lisica, gladkodlaka vidra in zlati makak. Indijski piton, kraljeva kobra, bengalski modras, indijska kobra, malabarski gad, nilgirska kobra, orientalski vrtni kuščar, Whitakerjeva peščena boa in roparski krokodil so plazilci, ki jih najdemo tukaj. Med primate sodijo levjirepi makak, nilgirski langur, sivi langur in zlati makaki. Ptice, ki jih najdemo tukaj, so indijski pav, nilgirski smejoči se drozg, nilgirska muharica, siva džungelska kokoš, malabarski pegasti kljunorožec, malabarski papagaj, veliki kljunorožec, nilgirski golob grivar, indijski jastreb, črnoglavi oriol, sivoglavi bulbul in malabarski sivi kljunorožec. Dvoživke na seznamu so škrlatna žaba, žaba Raorchestes silentvalley, malabarska jadralna žaba, Beddomixalus in mnoge druge. To je edino mesto v južni Indiji, kjer živi beli tiger.

Gozdovi v hribovju Nilgiri so pozimi in med monsuni prekriti z gosto meglo

Prevladujoča vrsta habitata je tropski deževni gozd. Tukaj najdemo tudi gorske gozdove in tropske vlažne gozdove. Velik del gozdnih habitatov je bil močno prizadet ali uničen zaradi ekstenzivnih nasadov čaja, lahkega dostopa z motornimi vozili, obsežnega komercialnega sajenja in nabiranja nasadov tujerodnega evkaliptusa in akacije (Acacia dealbata, Acacia mearnsii) ter paše goveda.[18] Območje ima tudi eno veliko in več manjših hidroelektrarn. Škotska metla (Cytisus scoparius) je postala ekološko škodljiva invazivna vrsta.[19]

Ogrožene rastline Nilgirisa so:

  • Ranljive vrste: Miliusa nilagirica, Nothapodytes foetida, Commelina wightii
  • Redke vrste: Ceropegia decaisneana, Ceropegia pusilla, Senecio kundaicus
  • Ogrožene vrste: Youngia nilgiriensis, Impatiens neo-barnesii, Impatiens nilagirica, Euonymus angulatus in Euonymus serratifolius.[20]
  • Divji konj v borovem gozdu
    Divji konj v borovem gozdu
  • Vestalis submontana, endemična za Nilgiri
    Vestalis submontana, endemična za Nilgiri
  • Čreda indijskih bizonov - Gaur v narodnem parku Mudumalai
    Čreda indijskih bizonov - Gaur v narodnem parku Mudumalai

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »Application of GPS and GIS for the detailed Development planning«. Map India 2000. 10. april 2000. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. junija 2008. Pridobljeno 5. junija 2011.
  2. ↑ The Missionary Herald of the Baptist Missionary Society (v angleščini). Baptist Mission House. 1886. str. 398.
  3. ↑ Lengerke, Hans J. von (1977). The Nilgiris: Weather and Climate of a Mountain Area in South India (v angleščini). Steiner. str. 5. ISBN 9783515026406.
  4. ↑ »Decline of a Montane Ecosystem«. Kartik Shanker Centre for Ecological Sciences, Indian Institute of Science. Februar 1997.
  5. ↑ »Nilgiri Hills«. Encyclopædia Britannica. Pridobljeno 25. aprila 2019.
  6. ↑ UNESCO, World Heritage sites, Tentative lists, Western Ghats (subcluster nomination), retrieved 4/20/2007 World Heritage sites, Nilgiri Sub-Cluster
  7. ↑ »Collection search: You searched for Nilgiri«. British Museum. Pridobljeno 9. avgusta 2016.
  8. ↑ Pai, Mohan (15. januar 2009). ...and they created little England. The Western Ghats - Hill Stations. the-western-ghats-by-mohan-pai-hill-stations, Egmore, Chennai. str. Ootacamund.
  9. ↑ »Kannada script (10600)«. Department of Archaeology - Tamil Nadu. Tamil Nadu Government. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. marca 2017. Pridobljeno 25. aprila 2016.
  10. ↑ Francis, Walter (1908). Madras District Gazetteers: The Nilgiris. Zv. 1. New Delhi: Asian Educational Services. str. 90–94, 102–105. ISBN 978-81-2060-546-6.
  11. ↑ Burton, Richard Francis (1851). »Nilgiri Hills (India), Description and travel; Nilgiri Hills (India), Social life and customs«. Goa, and the Blue Mountains, or, Six months of sick leave. London: R. Bentley.
  12. ↑ »Ooty Queen of hill stations«. www.ooty.com. Pridobljeno 5. junija 2011.
  13. ↑ »Nilgiri Mountain Railway«. railtourismindia.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. marca 2016. Pridobljeno 8. marca 2013.
  14. ↑ Sarat Chandra Roy (Rai Bahadur), ur. (1959). Man in India, Volume 39. A. K. Bose. str. 309. Pridobljeno 2. marca 2012. d: Tamilsko-kitajski križi v Nilgirisu, Madras. S. S. Sarkar* (Prejeto 21. septembra 1959) Maja 1959 so med delom na krvnih skupinah Kotov iz hribovja Nilgiri v vasi Kokal v Gudalurju opravili poizvedbe o trenutnem položaju tamilsko-kitajskega križa, ki ga opisuje Thurston (1909). Tukaj se lahko spomnimo, da je Thurston poročal o zgornjem križu, ki je posledica združitve nekaterih kitajskih obsojencev, deportiranih iz Straits Settlementa, in lokalnega tamilskega Paraijana
  15. ↑ District Administration, Nilgiris (8/20/2007) National Informatics Centre, Nilgiris, retrieved 8/31/2007 Hills and Peaks Arhivirano 2011-09-27 na Wayback Machine.
  16. ↑ Eagan, J. S. C (1916). The Nilgiri Guide And Directory. Vepery: S.P.C.K. Press.
  17. ↑ The District Collector, Collector's Office, Udhagamandalam, The Nilgiris District, Tamil Nadu, General Information, Rare Trees, Fruits, Flowers & Animals retrieved 9/2/2007.
  18. ↑ Davidar, E. R. C. 1978. Distribution and status of the Nilgiri tahr (Hemitragus hylocrius) 1975-1978. Journal of the Bombay Natural History Society; 75: 815-844.
  19. ↑ Journal of the Bombay Natural History Society, 103 (2-3), May-Dec 2006 356-365 Habitat Modifications By Scotch Broom Cytisus scoparius Invasion of Grasslands of the Upper Nilgiris in India, Ashfaq Ahmed Zarr, Asad R. Rahmani, and Mark J. Behan Arhivirano 19 December 2008 na Wayback Machine.
  20. ↑ Nayar & Sastry (1987-88) Red Data Book, Plants of India Threatened Plants of Tamil Nadu

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Nilgiri.


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Nilgiri&oldid=6090531«