Pojdi na vsebino

Nikolaj Lukašenko

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Nikolaj Lukašenko
Portret
Domače imeМікалай Лукашэнка
Николай Лукашенко
RojstvoМікалай Аляксандравіч Лукашэнка
31. avgust 2004({{padleft:2004|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:31|2|0}}) (20 let)
Minsk
NarodnostBelorusija Belorus
Druga imenaKolya
Državljanstvo Belorusija
Poklicštudent
SorodnikiViktor Lukašenko (polbrat)
Dmitrij Lukašenko (polbrat)

Nikolaj Aleksandrovič Lukašenko (belorusko: Мікалай Аляксандравіч Лукашэнка, rusko: Николай Александрович Лукашенко), sin beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka, * 31. avgust 2004, Minsk.

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]

Zgodnje življenje in izobraževanje

[uredi | uredi kodo]

Uradne informacije glede identitete Nikolajeve matere ni, vendar pa domnevajo, da je njegova mati Irina Abelskaya, nekdanja osebna zdravnica Aleksandra Lukašenka.[1] Ta formalno ostaja poročen s svojo ženo Galino Lukašenko, čeprav naj bi bila zakonca ločena.[2] Leta 2011 je Nikolaj Lukašenko vstopil v srednjo šolo Ostroshitsko-Gorodok, leta 2020 pa se vpisal na Beloruski državni univerzitetni licej.[3] Avgusta 2020 naj bi se Nikolaj Lukašenko umaknil iz liceja in bil premeščen v gimnazium na Moskovski državni univerzi.[4][5]

Javna podoba

[uredi | uredi kodo]
Nikolaj z očetom Aleksandrom na paradi v Moskvi (2020).

Nikolaj se je v javnosti prvič pojavil leta 2008.[navedi vir] Pritegnil je veliko pozornosti medijev,[navedi vir] saj ga je oče, predsednik Aleksander Lukašenko, pogosto vodil na uradne slovesnosti in državne obiske; prisostvoval je srečanju z venezuelskim predsednikom Hugom Chávez, ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedovom, papežem Benediktom XVI. in ameriškim predsednikom Barackom Obamo.[6] Po Aleksandrovih besedah mu je bil Nikolaj tako blizu, da je vztrajal, naj ga spremlja na sestankih. Domneva se, da se Nikolaja uvaja za Aleksandrovega naslednika na predsedniškem položaju.[7] Kolya (Nikolajev vzdevek) je medijsko pozornost pritegnil leta 2013, ko je njegov oče Aleksander izjavil, da bo njegov sin postal beloruski predsednik, kar je povzročilo številne špekulacije v medijih.[8] Leta 2015 se je Nikolaj pri desetih letih udeležil zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov. Junija 2020 sta se z očetom udeležila moskovske parade ob dnevu zmage na Rdečem trgu.[9]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Quinn, Rob. »Europe's 'last dictator' Lukashenko has 'Mini Me' in young son«. USA TODAY (v ameriški angleščini). Pridobljeno 25. septembra 2020.
  2. Parfitt, Tom (5. april 2009). »Belarus squirms as son accompanies dictator to meetings«. The Guardian (v britanski angleščini). ISSN 0261-3077. Pridobljeno 25. septembra 2020.
  3. Николай Лукашенко поступил в Лицей БГУ. Здесь также будет учиться внучка президента Беларуси Arhivirano 2020-07-02 na Wayback Machine., tut.by, 30.06.2020.
  4. »Источник: Николай Лукашенко не будет учиться в Лицее БГУ, он забрал документы«. TUT.BY (v ruščini). 31. avgust 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. novembra 2020. Pridobljeno 2. septembra 2020.
  5. »Protest-Plagued Belarus Strongman Transfers Son to Moscow School – Reports«. The Moscow Times (v angleščini). 18. september 2020. Pridobljeno 18. novembra 2020.
  6. »Why does Belarus President Lukashenko take son Kolya to work?«. BBC News (v britanski angleščini). 1. oktober 2015. Pridobljeno 25. septembra 2020.
  7. Quinn, Rob. »Europe's 'last dictator' Lukashenko has 'Mini Me' in young son«. USA TODAY (v ameriški angleščini). Pridobljeno 25. septembra 2020.
  8. Shadmy, Daniel. »Meet Kolya Lukashenko, A Nine-Year-Old Dictator In Training«. worldcrunch.com (v angleščini). Pridobljeno 25. septembra 2020.
  9. Николай Лукашенко — сын президента Белоруссии, друг Владимира Путина и талантливый музыкант