Ogled vira Niels Henrik David Bohr

{{drugipomeni3|Bohr}}

{{infopolje Znanstvenik
| image       = <!-- WD -->
| caption     = Niels Henrik David Bohr, okoli 1922
| residence   = {{DEN}}
| citizenship = [[Danska|dansko]]
| nationality = {{ikonazastave|Danska}} [[Danci|danska]]
| fields      = [[fizika]]
| known_for   = [[Bohrov model atoma|Bohrov model]] <br /> [[Bohrov magneton]]
| awards      = {{ikona Nob nag}} [[Nobelova nagrada za fiziko]] {{small|(1922)}} <br /> [[Matteuccijeva medalja]] {{small|(1923)}} <br /> [[Copleyjeva medalja]] {{small|(1938)}}
}}

'''Niels Henrik David Bohr''', [[Danci|danski]] [[fizik]], * [[7. oktober]] [[1885]], [[København]], [[Danska]], † [[18. november]] [[1962]], København.

Bohr je v fiziki najbolj znan po svojem [[kvantna mehanika|kvantnomehanskem]] modelu [[atomska struktura|atoma]], pozneje poimenovanem [[Bohrov model atoma|Bohrov model]]. Iz Bohrovega modela izhaja, da ima atom določenega [[kemični element|elementa]] toliko [[elektron]]ov kolikor je zaporedna številka elementa v [[periodni sistem|periodnem sistemu]].

Leta 1922 je prejel [[Nobelova nagrada|Nobelovo nagrado za fiziko]] za delo v raziskovanju zgradbe [[atom]]ov in [[sevanje|sevanja]], ki izvira iz njih.

Po njem je imenovan [[Bohrov magneton]] (μ<sub>B</sub> = 0,93{{e|-23}} Am<sup>2</sup>)

== Življenje in delo ==

Rodil se je leta 1885 v Københavnu. Po osnovni in srednji šoli se je leta 1903 vpisal na univerzo. Šest let kasneje je doktoriral z delom o elektronski teoriji kovin. Preselil se je k [[Ernest Rutherford|Rutherfordu]] v [[Manchester]], kar je odločilo njegovo pot v fiziki. Leta 1922 je prejel [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelovo nagrado za fiziko]] za raziskovanje zgradbe atomov in sevanja, ki izhaja iz njih. Leta 1943 je z ženo odpotoval na [[Švedska|Švedsko]], od tam pa v [[London]]. Z načrtom za izdelavo [[jedrska bomba|jedrske bombe]], ki ga je naredil s sinom, je odpotoval v [[New York]]. Po neuspehu se je vrnil na [[Danska|Dansko]], kjer je tudi leta 1962 umrl.

Na začetku 20. stoletja so znanstveniki na veliko razmišljali o atomu, zgradbi, elektronih, ... Bohr se je hitro seznanil z njihovimi mnenji prek nekaterih člankov, ki so obravnavali elektrone kot proste. Račun je izpopolnil s tem, da jih je obravnaval kot vezane. Ti [[nihanje|nihajo]] kot nekakšna [[nihalo|nihala]] in po [[Max Planck|Plancku]] lahko izsevajo ali absorbirajo le celo število [[kvant]]ov. S tem je v atom stopila [[kvantna fizika]]. 

S pomočjo enačbe za štiri spektre svetlobe, ki jih seva [[vodik]], je s kratkim računom pokazal znano število, ki povezuje [[energija|energijo]] [[gibanje|gibanja]] elektrona s [[frekvenca|frekvenco]] [[kroženje|kroženja]] in [[Planckova konstanta|Planckovo konstanto]], polovica celega števila. S tem je nastal Bohrov model atoma, kot ga poznamo še danes. 

Že [[André-Marie Ampère|Ampère]] je domneval, da magnetne značilnosti [[snov]]i izvirajo iz drobnih ovojev s tokom. Bohr je izračunal elektronove magnetne značilnoti in dobil [[Bohrov magneton]], ki ga uporabljamo kot enoto za [[meritev|merjenje]] magnetnih značilnosti atomov in [[molekula|molekul]]. Zanimivo je odkritje elementa z dvainsedemdesetimi elektroni, za katerega je Bohr napovedal, da je soroden [[cirkonij]]u. To trditev so dokazali z raziskovanjem z [[rentgenski žarki|rentgensko svetlobo]] v [[Pariz]]u. Element je dobil ime [[hafnij]].

== Sklici ==

{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==

{{wikinavedek}}
{{Zbirka|Niels Henrik David Bohr}}
* [http://academictree.org/physics/tree.php?pid=3611 Akademsko drevo Nielsa Henrika Davida Bohra] na Physics Tree {{ikona en}}
* {{Projekt Matematična genealogija|id=105783}}

{{Nobelova nagrada za fiziko}}
{{Hughesova medalja}}
{{Copleyjeva medalja}}
{{Matteuccijeva medalja}}
{{Ljudje, po katerih so poimenovani kemični elementi}}
{{znanstveniki, po katerih so poimenovane fizikalne konstante}}
{{normativna kontrola}}
{{physicist-stub}}

{{DEFAULTSORT:Bohr, Niels Henrik David}}
[[Kategorija:Danski fiziki]]
[[Kategorija:Danski akademiki]]
[[Kategorija:Filozofi znanosti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Københavnu]]
[[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Københavnu]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Københavnu]]
[[Kategorija:Člani Kraljeve danske akademije znanosti]]
[[Kategorija:Člani Pruske akademije znanosti]]
[[Kategorija:Člani Akademije znanosti Nemške demokratične republike]]
[[Kategorija:Člani Accademie dei Lincei]]
[[Kategorija:Člani Papeške akademije znanosti]]
[[Kategorija:Tuji člani Kraljeve družbe]]
[[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za fiziko]]
[[Kategorija:Prejemniki Copleyjeve medalje]]
[[Kategorija:Prejemniki Matteuccijeve medalje]]
[[Kategorija:Nosilci reda slona]]
[[Kategorija:Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)]]
[[Kategorija:Člani Kraljeve švedske akademije znanosti]]
[[Kategorija:Člani Madžarske akademije znanosti]]
[[Kategorija:Prejemniki Hughesove medalje]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali kemijski element]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]]