Nepravi obok

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Osnovni pricip oblikovanja nepravega oboka.
Primerjava nepravi obok (desno) in "pravi" kamnit obok (levo).

Nepravi obok/lok, tudi konzolni obok/lok je način gradnje loka/oboka, ki uporablja arhitekturno tehniko izgradnje konzole za premostitev prostora ali odprtine v konstrukciji, kot je vhod v steni, hodnik ali most. Konzolni obok se je uporabljal tudi za podporo nadgradnje strehe stavbe.

Nepravi lok je izdelan z zaporednim pomikanjem kamna (ali opeke) od stene proti notranjosti tako, da postopoma gradimo konzole proti sredini oboka z vsake strani podpornika, dokler se kamna na temenu oboka ne združita (pogosto je zadnja reža zaprta z ravnim kamnom). Za nepravi obok se tehnika zlaganja podaljša v trejo dimenzijo vzdolž dolžine dveh nasprotnih sten.

Vhod v kraljevo palačo v Ugaritu, Sirija

Čeprav k izboljšanju učinkovitosti nosilnosti pripomore preklada (prečni nosilec), konzolni loki niso povsem samonosna struktura in ga zato imenujemo "nepravi lok". Za razliko od "pravih", obokov/lokov, se vse natezne napetosti konstrukcije s težo nadgradnje pretvorijo v tlačne napetosti. Konzolni loki in oboki zahtevajo precej odebeljene stene in opornike iz drugega kamna, ki onemogočajo posledice gravitacije, ki bi sicer povzročila propad kontrukcije.

Uporaba v zgodovini kultur[uredi | uredi kodo]

Irska[uredi | uredi kodo]

Newgrange hodniški grob ima nepoškodovan nepravi obok, ki podpira streho glavne komore, iz leta okoli 3000 pr. n. št.

Stari Egipt[uredi | uredi kodo]

Egiptovske piramide iz časa Sneferuja uporabljajo neprave oboke v nekaterih svojih komorah. Taki sta Nagnjena piramida in Rdeča piramida.

Antični Mediteran[uredi | uredi kodo]

Nuragi Santu Antine, Sardinija, 19.-18. pr. n. št.

Nepravi loki in oboki so najdeni tudi v različnih krajih po starodavnem Sredozemlju. Zlasti so z nepravimi loki ali oboki zgrajene grobnice pod tlemi v Ebli v Siriji in Tel Hasor in Tel Megidu v Palestini. [1]

Ugarit ima tudi konzolno konstrukcijo.

Nuragi konstrukcije iz antične Sardinije, ki segajo v leto 1900 pred našim štetjem, uporabljajo podobne tehnike izdelave stropov. Uporaba v grobnicah v obliki gomile na Iberskem polotoku in drugod po Sredozemlju sega do 3000 pred našim štetjem, je podobna.

Anatolija[uredi | uredi kodo]

Obokana soba s hieroglifi v Hatuši

Hetiti iz antične Anatolije so tudi gradili neprave oboke. Najzgodnejši so iz 16. stoletja pr. n. št..

Nekaj podobnosti najdemo med hetitskimi in mikenskimi gradbenimi tehnikami. Toda hetitski nepravi oboki so starejši okoli 300 let. [2]

Grčija[uredi | uredi kodo]

Atrejeva zakladnica, Mikene, Grčija.

Ruševine starodavnih Miken imajo veliko nepravih lokov in obokov, med njimi je Atrejeva zakladnica med najvidnejšimi, primer mostu Arkadiko pa eden od štirih Mikenskih ločnih mostov, ki so del nekdanje mreže cest, namenjene vozovom med Tirintom in Epidavrosom na Peloponezu v Grčiji. Datiran v grško bronasto dobo (13. stoletje pred našim štetjem), je eden najstarejših ločnih mostov, ki še vedno obstoja in je v uporabi. Dobro ohranjen helenistični most Eleutherna na Kreti ima nenavadno velik razpon skoraj 4 m. [3]

Civilizacija Majev[uredi | uredi kodo]

Majevski nepravi obok v Cahal Pech, Belize.

Nepravi loki so posebnost nekaterih predkolumbovskih mezoameriških konstrukcij in zgodovinskih / regionalnih arhitekturnih slogov, zlasti majevske civilizacije. Prisotnost te tehnike sega od vhodov in obokov v majevski arhitekturi in je potrjena na mnogih majevskih arheoloških najdiščih, ki so znana po strukturah, ki segajo v predklasično dobo. Do začetka klasičnega obdobja (ca. 250 n. št.) so nepravi oboki skoraj univerzalna značilnost gradbeništva v osrednjem območju kotline Peten, osrednjega območja Majev. [4]

Indija[uredi | uredi kodo]

Nepravi obok v grobnici Nasir ud din Mahmuda, Ghori, New Delhi.

Preden so Moguli uvedli pravi lok, so bili loki v indijskih stavbah kanzolni ali preklade. V severni Indiji v zvezni državi Orissa, »so poznejši templji pri Bubanesvarju zgrajeni na načelu nepravega oboka, ki je bil prvič uporabljen na verandi Mukteswar [tempelj, ki uteleša severno-indijsko arhitekturo približno leta 950] in, tehnično gledano, ni prišlo do bistvenih sprememb od tega trenutka naprej.«[5] Grobnica sultana Gharija,, ki se nahaja v New Delhiju, v Indiji, je primer nepravega loka iz leta 1231.

Indonezija[uredi | uredi kodo]

Candi ali indonezijski templji, ki so bili zgrajeni med 8. do 15. stoletjem, so uporabljali tehniko nepravega loka, da so ustvarili odprtino za vrata ali notranjo komoro templja. Opazni primeri nepravih lokov v indonezijskem klasičnem templju, so loki v Borobudurju. Prepletanje andezitnih kamnitih blokov, ki ustvarja nepravi lok, je znano po svoji "T" oblikovanem zaključku na sredini vrha nepravega loka.

Kambodža[uredi | uredi kodo]

Spean Praptos - most, 12. st., Kambodža.

Vsi templji v Angkorju, zgrajeni med 9. in 12. stoletjem, uporabljajo nepravi lok.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Suzanne Richard (2003), Near Eastern Archaeology: A Reader.
  2. Ç. Maner (2012), Corbelled Vaults in Hittite and Mycenaean Fortification Architecture
  3. Nakassis, Athanassios (2000): "The Bridges of Ancient Eleutherna", The Annual of the British School at Athens, Vol. 95, pp. 353–365 (358)
  4. Coe (1987), p.65.
  • Coe, Michael D. (1987). The Maya (4th edition (revised) ed.). London: Thames & Hudson. ISBN 0-500-27455-X.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]