Neonikotinoid

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Neonikotinoidi)

Neonikotinoídi (včasih skrajšano neóniki) so razred nevroaktivnih insekticidov, po kemizmu podobnih nikotinu. Začela sta jih razvijati Shell v 1980-ih in Bayer v 1990-ih.[1] Družina neonikotinoidov zajema acetamiprid, klotianidin, imidakloprid, nitenpiram, nitiazin, tiakloprid in tiametoksam. Imidakloprid je najpogosteje uporabljan insekticid na svetu.[2] V primerjavi z organofosfatnimi in karbamatnimi insekticidi so neonikotinoidi manj strupeni za ptice in sesalce kot za žuželke. Nekateri njihovi razgradni produkti so prav tako strupeni za žuželke.[3]

V poznih 1990-ih so neonikotinoidi prišli pod drobnogled zaradi svojega vpliva na okolje.[4] Rabo neonikotinoidov v različnih študijah povezujejo z negativnimi ekološkimi učinki, vključno z motnjo propadanja čebeljih družin (MPČD) medonosnih čebel in izumiranjem ptic zaradi zmanjšanja populacij insektov; vendar pa so izsledki deljeni.[5] V letu 2013 so Evropska unija in nekaj ne-EU držav omejile uporabo določenih neonikotinoidov.[6][7][8]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Predhodnik nitiazina je prvič sintetiziral Henry Feuer, kemik na Univerzi v Purdueju, leta 1970;[9] Raziskovalci Shella so z rešetanjem odkrili potencial tega predhodnika in ga rafinirali za razvoj nitiazina. Leta 1984 je bil odkrit mehanizem delovanja nitiazina, in sicer kot postsinaptični agonist acetilholinskih receptorjev,[10] enako kot nikotin. Nitiazin ne deluje kot inhibitor acetilholinesteraze v nasprotju z organofosfatnimi in karbamatnimi insekticidi. Medtem ko ima nitiazin želeno selektivno toksičnost (tj. majhna toksičnosta za sesalce), ni fotostabilen, to pomeni, da ob stiku s sončno svetlobo razpada, zato ni komercialno uporaben.

Leta 1985 je Bayer kot prvi komercialni neonikotinoid patentiral imidakloprid.

V poznih 1990-ih letih je zlasti imidakloprid postal široko rabljen. Na začetku 2000-ih sta na trg stopila še dva neonikotinoida – klotianidin in tiametoksam. Od leta 2013 je skoraj vsa koruza, zasajena v ZDA, bila obdelana z enim od teh dveh insekticidov in različnimi fungicidi.[11] Od leta 2014 je bila približno tretjina ameriških nasadov soje zasajena s semeni, obdelanimi z neonikotinoidi, najpogosteje z imidaklopridom ali tiametoksamom.[12]

Trg[uredi | uredi kodo]

Neonikotinoidi so registrirani v več kot 120 državah. Z globalnim prodajnim prihodkom v višini 1,5 mrd. € v letu 2008 so predstavljali 24 % svetovnega trga insekticidov. Po uvedbi prvega neonikotinoida v letih 1990 se je ta trg povečal s 155 mio. € (1990) na 957 mio. € (2008). Neonikotinoidi so leta 2008 predstavljali 80 % prodaje obdelanih semen.[13]

Od leta 2011 je na trgu sedem neonikotinoidov različnih proizvajalcev.

Ime Podjetje Izdelki Promet v 2009

[mio. USD]

Imidakloprid Bayer CropScience Confidor, Admire, Gaucho, Advocate 1,091
Tiametoksam Syngenta Actara, Platinum, Cruiser 627
Klotianidin Sumitomo Chemical/Bayer CropScience Poncho, Dantosu, Dantop, Belay 439
Acetamiprid Nippon Soda Mospilan, Assail, ChipcoTristar 276
Tiakloprid Bayer CropScience Calypso 112
Dinotefuran Mitsui Chemicals Starkle, Safari, Venom 79
Nitenpiram Sumitomo Chemical Capstar, Guardian 8

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Kollmeyer, Willy D.; Flattum, Roger F.; Foster, James P.; Powell, James E.; Schroeder, Mark E.; Soloway, S. Barney (1999). »Discovery of the Nitromethylene Heterocycle Insecticides«. V Yamamoto, Izuru; Casida, John (ur.). Nicotinoid Insecticides and the Nicotinic Acetylcholine Receptor. Tokyo: Springer-Verlag. str. 71–89. ISBN 443170213X.
  2. ↑ Yamamoto, Izuru (1999). »Nicotine to Nicotinoids: 1962 to 1997«. V Yamamoto, Izuru; Casida, John (ur.). Nicotinoid Insecticides and the Nicotinic Acetylcholine Receptor. Tokyo: Springer-Verlag. str. 3–27. ISBN 443170213X.
  3. ↑ Tomizawa M, Casida JE (2005). »Neonicotinoid insecticide toxicology: mechanisms of selective action«. Annu Rev Pharmacol Toxicol. 45: 247–68. doi:10.1146/annurev.pharmtox.45.120403.095930. PMID 15822177.
  4. ↑ Barrionuevo, Alexei (24 April 2007) Bees Vanish, and Scientists Race for Reasons. New York Times
  5. ↑ Entine, Jon (15. december 2014). »Bee Experts Dismantle Touted 'Harvard' Neonics-Colony Collapse Disorder Study As 'Activist Science'«. Huffington Post (v ameriški angleščini). Pridobljeno 26. aprila 2017.
  6. ↑ Cressey, D. (2013). »Europe debates risk to bees«. Nature. 496 (7446): 408. Bibcode:2013Natur.496..408C. doi:10.1038/496408a. PMID 23619669.
    Gill, R. J.; Ramos-Rodriguez, O.; Raine, N. E. (2012). »Combined pesticide exposure severely affects individual- and colony-level traits in bees«. Nature. 491 (7422): 105–108. Bibcode:2012Natur.491..105G. doi:10.1038/nature11585. PMC 3495159. PMID 23086150.
    Dicks, L. (2013). »Bees, lies and evidence-based policy«. Nature. 494 (7437): 283. Bibcode:2013Natur.494..283D. doi:10.1038/494283a. PMID 23426287.
    Stoddart, C. (2012). »The buzz about pesticides«. Nature. doi:10.1038/nature.2012.11626.
    Osborne, J. L. (2012). »Ecology: Bumblebees and pesticides«. Nature. 491 (7422): 43–45. Bibcode:2012Natur.491...43O. doi:10.1038/nature11637. PMID 23086148.
    Cressey, D. (2013). »Reports spark row over bee-bothering insecticides«. Nature. doi:10.1038/nature.2013.12234.
    "Nature Studies by Michael McCarthy: Have we learned nothing since 'Silent Spring'?" The Independent 7 January 2011
    "Do people know perfectly well what’s killing bees?" IO9.com 6 January 2011
  7. ↑ Bees & Pesticides: Commission goes ahead with plan to better protect bees. 30 May 2013.
  8. ↑ McDonald-Gibson, Charlotte (29. april 2013). »'Victory for bees' as European Union bans neonicotinoid pesticides blamed for destroying bee population«. The Independent. Pridobljeno 1. maja 2013.
  9. ↑ See:
  10. ↑ Schroeder, M. E.; Flattum, R. F. (1984). »The mode of action and neurotoxic properties of the nitromethylene heterocycle insecticides«. Pesticide Biochemistry and Physiology. Zv. 22, št. 2. str. 148–160. doi:10.1016/0048-3575(84)90084-1.
  11. ↑ Stokstad Erik (2013). »Pesticides Under Fire for Risks to Pollinators«. Science. Zv. 340, št. 6133. str. 674–76. doi:10.1126/science.340.6133.674. PMID 23661734.
  12. ↑ US EPA. 15 October 2014. Benefits of Neonicotinoid Seed Treatments to Soybean Production Arhivirano 2014-10-17 na Wayback Machine.
  13. ↑ Jeschke Peter; Nauen Ralf; Schindler Michael; Elbert Alfred (2011). »Overview of the Status and Global Strategy for Neonicotinoids«. Journal of Agricultural and Food Chemistry. Zv. 59, št. 7. str. 2897–2908. doi:10.1021/jf101303g.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Neonikotinoid&oldid=5782291«