Zaviralec holin-esteraz

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Zaviranje acetilholin-esteraze

Zavirálec holín-esteráz, inhibítor holín-esteráz ali ántiholinesteráza je učinkovina oziroma zdravilo iz skupine parasimpatomimetikov, ki reverzibilno (npr. karbamati) ali ireverzibilno (npr. organofosfati) zavira holin-esteraze in zvišuje koncentracijo acetilholina v sinapsah.[1] Zaviralci holin-esteraz zavirajo hidrolizo holinovih estrov s holin-esterazami, vključno z acetilholin-esterazo. Podskupino učinkovin, ki selektivno zavirajo le acetilholin-esteraze, imenujemo tudi zaviralci acetilholin-esteraz.[2] V naravi se pojavljajo kot sestavina nekaterih naravnih strupov, uporabljajo se pa kot kemično orožje, ki deluje kot živčni strup, kot insekticidi ter v medicini za zdravljenje različnih bolezni, na primer misastenije gravis ali glavkoma.[3]

Razdelitev in predstavniki[uredi | uredi kodo]

Zaviralce acetilholinesteraze lahko razdelimo med reverzibilne in ireverzibilne:[4][5]

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Reverzibilni zaviralci acetilholinesteraze se zaradi svojega delovanja na vzdrževanje ravni acetilholina v sinapsah uporabljajo kot pomembna zdravila za zdravljenje alzheimerjeve bolezni, pa tudi pri miasteniji gravis, demenci z lewyjevimi telesci, demenci pri parkinsonovi bolezni ter pri demencah zaradi možganskožilnih bolezni, glavkomu ...[6][7][8] Uporabljajo se kot profilaktično sredstvo proti zastrupitvi z živčnimi strupi. Ireverzibilni (oziroma kvazireverzibilni) zaviralci acetilholinesteraze iz skupine karbamatov se uporabljajo kot insekticidi, fungicidi in herbicidi.[6]

Ireverzibilni zaviralci acetilholinesteraz imajo zaradi kopičenja acetilholina v sinaptični špranji bolj izraženo toksičnost in se uporabljajo kot živčni strupi in eni najbolj razširjenih pesticidov.[6]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Farmacevtski terminološki slovar, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.
  2. http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544860/zaviralec?query=zaviralec&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 8. 10. 2017.
  3. Colovic, MB; Krstic, Danijela Z.; Lazarevic-Pasti, Tamara D.; Bondzic, Aleksandra M.; Vasic, Vesna M. (2013). "Acetylcholinesterase Inhibitors: Pharmacology and Toxicology". Current Neuropharmacology. 11 (3): 315–335. doi:10.2174/1570159X11311030006. PMC 3648782. PMID 24179466.
  4. Pohanka M. Inhibitors of Acetylcholinesterase and Butyrylcholinesterase Meet Immunity. Int. J. Mol. Sci. 2014, 15, 9809-9825; doi:10.3390/ijms15069809.
  5. https://www.pharmacology2000.com/Autonomics/Cholinergics/Cholinergic7.htm, vpogled: 9. 10. 2017.
  6. 6,0 6,1 6,2 Čolovič M. B. s sod. Acetylcholinesterase Inhibitors: Pharmacology and Toxicology. Curr Neuropharmacol. 2013 May; 11(3): 315–335.
  7. Premuš Marušič A., Deberšek K. Antidementivi in podporna terapija – Kaj je dobro vedeti? Farm vestn 2015; 66: 9-12.
  8. Taylor, D; Paton, C; Shitij, K (2012). Maudsley Prescribing Guidelines in Psychiatry (11th izd.). West Sussex: Wiley-Blackwell. ISBN 978-0-47-097948-8.