Imidakloprid

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Imidakloprid[1]
Imidacloprid.svg
Imidacloprid.png
IUPAC-ime N-{1-[(6-kloro-3-piridil)metil]-4,5-dihidroimidazol-2-il}nitramid
Identifikatorji
Številka CAS 138261-41-3
PubChem 86418
DrugBank DB07980
KEGG C11110
ChEBI 39169
SMILES
InChI
ChemSpider 77934
Lastnosti
Molekulska formula C9H10ClN5O2
Molekulska masa 255,661 g/mol
Videz brezbarvni kristali
Tališče

136,4-143,8 °C, 266 K, -90 °F

Topnost (voda) 0,51 g/L (20 °C)
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za
material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa)

Imidakloprid je sistemski insekticid, ki na žuželke deluje nevrotoksično in spada v razred kemikalij, imenovanih neonikotinoidi, ki delujejo na osrednji živčni sistem žuželk, imajo pa precej nižjo strupenost za sesalce. Učinkovina deluje tako, da ovira prenos dražljajev v žuželčjem živčnem sistemu. Natančneje, blokira nikotinergične nevronske poti. S tem, ko blokira nikotinske receptorje za acetilholin, imidakloprid acetilholinu preprečuje prenos impulzov med živci, kar povzroči paralizo in posledično smrt žuželke. Učinkovit je tako kontaktno kot tudi ob zaužitju skozi želodec.[1] Ker se imidakloprid bistveno močneje veže na nevronske receptorje žuželk kot pa sesalcev, je kot insekticid bolj strupen za žuželke kot sesalce.[2]

Imidakloprid je od leta 1999 najbolj uporabljan insekticid na svetu.[3] Prodaja se pod veliko imeni in v številne namene; lahko se nanese z vbrizgavanjem v tla ali v drevo, z nanosom na povrhnjico rastlin, razprševanjem na listje, s talnim nanosom v obliki granul ali tekočine ali pa kot z obdelavo semen.[4][5] Imidakloprid se za zatiranje škodljivcev široko uporablja v kmetijstvu. Druge uporabe vključujejo nanos na tramove za zatiranje termitov, zatiranje škodljivcev na vrtovih in tratah, zaščito domačih živali pred zunanjimi zajedavci (npr. Bayerjeve ovratnice Foresto),[2] zaščito dreves pred lubadarjem[6] in v raztopinah za zaščito nekaterih vrst lesnih izdelkov (npr. blagovne znamke Ecolife)[7]

Nedavne raziskave kažejo, da razširjena kmetijska uporaba imidakloprida in drugih pesticidov lahko prispeva k pojavu propada čebeljih družin v Evropi in Severni Ameriki, ki ga spremljamo od leta 2006.[8][9][10] Posledično je več držav omejilo uporabo imidakloprida in drugih neonikotinoidov.[8] Januarja 2013 je Evropska agencija za varnost hrane izjavila, da neonikotinoidi predstavljajo nesprejemljivo veliko tveganje za čebele in da naj bi bile od industrije sponzorirane znanstvene raziskave, na podlagi katerih regulativne agencije zatrjujejo varnost, pomanjkljive ali celo ponarejene.[11][12]

Preveliko odmerjanje[uredi | uredi kodo]

Osebe, ki akutno zaužijejo večje količine, poročajo o bruhanju, znojenju, zaspanosti in zmedenosti. Da bi izzvali te reakcije, bi moralo zaužitje biti namerno, saj so toksični odmerki zelo veliki. Pri psih LD50 znaša 450 mg/kg telesne teže. V vzorcu srednje velikih psov, težkih 13 kg, bi jih polovica umrla šele po zaužitju 5,85 grama imidakloprida. Krvne koncentracije imidakloprida se lahko meri, da se na podlagi njih postavi diagnozo in hospitalizira paciente ali pa da se določi vzrok smrti v posmrtnih preiskavah.[13]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 "Pesticide Information Profiles: Imidacloprid Breaz". Extension Toxicology Network. Pridobljeno dne April 7, 2012.  Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani extoxnet so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  2. ^ 2,0 2,1 Gervais, J.A.; Luukinen, B.; Buhl, K.; Stone, D. (April 2010). "Imidacloprid Technical Fact Sheet" (PDF). National Pesticide Information Center. Pridobljeno dne 12 April 2012. 
  3. ^ Yamamoto, Izuru (1999). Yamamoto, Izuru, ur. Nicotinoid Insecticides and the Nicotinic Acetylcholine Receptor. Tokyo: Springer-Verlag. str. 3–27. 
  4. ^ [1] USDA Forest Service.
  5. ^ [2] National Pesticide Information Center.
  6. ^ "Insecticide options for protecting ash trees from emerald ash borer" (PDF). North Central IPM Center Bulletin. 2009. Pridobljeno dne April 7, 2012. 
  7. ^ International Code Council Evaluation Service Report ESR-1851, dated August 2011.
  8. ^ 8,0 8,1 Carrington, Damian (March 29, 2012). "Pesticides linked to honeybee decline". The Guardian. Pridobljeno dne April 7, 2012. 
  9. ^ Whitehorn, P. R.; O'Connor, S.; Wackers, F. L.; Goulson, D. (2012). "Neonicotinoid Pesticide Reduces Bumble Bee Colony Growth and Queen Production". Science 336 (6079): 351–2. ISSN 0036-8075. PMID 22461500. doi:10.1126/science.1215025. 
  10. ^ Lu, Chensheng; Warchol, K. M.; Callahan, R. A. (2012). "In situ replication of honey bee colony collapse disorder (13 March 2012 corrected proof)" (PDF). Bulletin of Insectology 65 (1). ISSN 1721-8861. Pridobljeno dne 7 April 2012. 
  11. ^ European Food Safety Authority (16 January 2013) "Conclusion on the peer review of the pesticide risk assessment for bees for the active substance clothianidin" EFSA Journal 11(1):3066.
  12. ^ Damian Carrington (16 January 2013) "Insecticide 'unacceptable' danger to bees, report finds" The Guardian
  13. ^ R. Baselt, Disposition of Toxic Drugs and Chemicals in Man, 8th edition, Biomedical Publications, Foster City, CA, 2008, pp. 764-765.

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]