Nazaj v prihodnost

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Nazaj v prihodnost

Propagandni poster
Režiser Robert Zemeckis
Producent Bob Gale
Neil Canton
Scenarist Robert Zemeckis
Bob Gale
Igralci Michael J. Fox
Christopher Lloyd
Lea Thompson
Crispin Glover
Glasba Alan Silvestri
Dir. fotografije Dean Cundey
Montaža Arthur Schmidt
Harry Keramidas
Distribucija Universal Studios
Datum izida 3. julij 1985 (ZDA)
Dolžina 116 minut
Država Flag of the United States ZDA
Jezik angleščina
Proračun 19.000.000 $
Dohodek 381.100.000 $

Nazaj v prihodnost (izvirno angleško Back to the Future) je ameriški znanstvenofantastični film iz leta 1985. Režiral ga je Robert Zemeckis, ki je skupaj z Bobom Galeom napisal tudi scenarij. Michael J. Fox je nastopil v glavni vlogi najstnika Martyja McFlyja, ki odpotuje nazaj v leto 1955, kjer sreča svoje bodoče starše v srednji šoli in po naključju postane simpatija lastne matere. Christopher Lloyd se je predstavil v vlogi ekscentričnega znanstvenika dr. Emmetta »Doca« Browna, Martyjevega prijatelja, ki mu pomaga popraviti škodo v zgodovini in poskrbeti, da se starša zaljubita. Skupaj najdeta tudi način za vrnitev nazaj v leto 1985.

Zamisel za scenarij je dal Gale, ki je razmišljal o tem, ali bi se s svojim očetom spoprijateljil, če bi bila sošolca v srednji šoli. Različni filmski studii so scenarij zavrnili, do preobrata pa je prišlo z uspehom Zemeckisovega filma Romancing the Stone. Zemeckis je obiskal Stevena Spielberga, ki se je strinjal, da bo projekt pod okrilje vzela družba Amblin Entertainment, kot distributor pa so se pridružili še Universal Pictures. Prva izbira za glavno vlogo Martyja McFlyja je bil Fox, ki pa je bil takrat zaposlen s snemanjem televizijske serije Family Ties. Ker mu producenti ne bi dovolili, da igra filmu, so za vlogo nato izbrali Erica Stoltza. Med snemanjem so Stoltz in filmski ustvarjalci ugotovili, da ni pravi za to vlogo. Tokrat jo je dobil Fox, ki je z dovoljenjem producentov serije dobil bolj fleksibilen urnik snemanja in je tako lahko obenem snemal tudi ta film.

Film je izšel 3. julija 1985 in je po svetu prinesel 381 milijonov dolarjev dobička, s čimer je postal film z najvišjimi prihodki leta 1985. Dobil je nagrado Hugo za najboljšo dramsko predstavitev, nagrado Saturn za najboljši znanstvenofantastični film in oskarja za najboljše zvočne učinke. Ob tem je prejel še tri dodatne nominacije za oskarja, pet nominacij za nagrado BAFTA in štiri za zlati globus. Ameriški predsednik Ronald Reagan ga je celo omenil v svojem govoru v kongresu leta 1986. Leta 2007 ga je kongresna knjižnica izbrala za hrambo v Narodnem filmskem registru. Junija 2008 ga je Ameriški filmski inštitut imenoval za 10. najboljši znanstvenofantastični film vseh časov. Film je predstavljal začetek franšize, saj sta mu sledila Nazaj v prihodnost 2 (1989) in Nazaj v prihodnost 3 (1990), posneli pa so tudi animirano televizijsko serijo, ustvarili tematski part, več video iger in muzikal.

Zgodba[uredi | uredi kodo]

Najstnik Marty McFly je ambiciozen glasbenik iz Hill Valleya v Kaliforniji, ki hodi z Jennifer Parker. Njegovega nerodnega očeta Georgea v službi nadleguje njegov šef Biff Tannen. Mama Lorraine ima probleme s prekomerno telesno težo, depresijo in alkoholizmom. Lorraine ni navdušena nad Jennifer in se nekega dne ob skupni večerji spomni dneva, ko je spoznala Georgea.

26. oktobra 1985 v zgodnjih jutranjih urah na parkirišču nakupovalnega centra Marty sreča znanstvenika dr. Emmetta »Doca« Browna. Doc mu pokaže svoj izdelan časovni stroj – preurejeno vozilo DeLorean, ki ga poganja plutonij. Tega je ukradel libijskim teroristom. Demonstrira mu časovni navigacijski sistem, ki ga nastavi na 5. november 1955, to je na dan, ko je izumil potovanje skozi čas. Nekaj trenutkov pozneje pridejo teroristi in Doca ustrelijo. Marty pobegne z avtomobilom, ob tem pa nenamerno aktivira časovni stroj in se znajde v letu 1955 brez dovoljšnje količine plutonija za vrnitev.

Tam Marty sreča najstnika Georgea, svojega očeta, ki ga nadleguje njegov sošolec Biff. Marty reši Georgea, ki ga skoraj zbije avtomobil, in namesto Georgea avtomobil zadene njega. Ko se prebudi, ob sebi zagleda Lorraine, svojo mamo, ki se zaljubi vanj. Marty jo zapusti in poišče mlajšega Doca, da bi mu pomagal pri vrnitvi v leto 1985. Ta mu razloži, da nima plutonija in je edini vir, ki lahko proizvede potrebnih 1,21 gigavatov električne energije za časovni stroj, strela. Marty pokaže Docu letak iz prihodnosti, kjer je napovedan udar strele v mestno sodišče prihajajočo soboto zvečer. Doc mu naroči, naj ne zapušča hiše ali komunicira s komerkoli, saj bi lahko nenamerno spremenil potek zgodovine, s tem pa tudi prihodnost. Ravno zaradi tega Doc ne želi upoštevati Martyjevih opozoril o smrti leta 1985. Marty se zave, da je preprečil staršem prvo srečanje. Doc opozori Martyja, da bo izbrisan iz obstoja, če ne najde načina, kako bi se George in Lorraine spoznala in zaljubila. Doc dela na načrtu, kako bi izkoristil moč strele, Marty pa se posveti svojima staršema, vendar mu težave poleg njiju samih povzroča tudi Biff.

Lorraine povabi Martyja na prihajajoči šolski ples, zato Marty pripravi načrt, kako bi jo spoznal z Georgeom. Načrt se izjalovi, saj se vmeša pijan Biff in nadleguje Lorraine. George pride, da bi jo rešil pred Martyjem, vendar tam najde Biffa, zato jo reši pred njim in si s tem pridobi njene simpatije. Skupaj odideta na ples, kjer se poljubita in zaljubita. Marty medtem igra skupaj z bendom. Zadovoljen, da si je zagotovil svoj obstoj, odide s plesa in poišče Doca.

Ko pride nevihta, Marty in Doc uresničita načrt s strelo. Marty se vrne v oktober 1985, kjer ugotovi, da je Doc poslušal njegova opozorila izpred 30-ih let in si nadel neprebojni jopič, ki mu je rešil življenje. Doc odpelje Martyja domov, sam pa se odpravi v leto 2015.

Naslednje jutro se Marty prebudi in ugotovi, da se je njegova družina spremenila. Oče George je postal samozavesten uspešen pisatelj, mama Lorraine je srečna in ni več debela, brat David je uspešen poslovnež, sestra Linda pa dela v butiku. Biff se sedaj ukvarja s čiščenjem in popravilom avtomobilov in uboga vse, kar mu naroči George. Ko se Marty ponovno združi z Jennifer, se pojavi Doc v DeLoreanu, oblečen v obleko iz prihodnosti. Pove jima, da so se v letu 2015 pojavile težave z njunimi bodočimi otroki. Vsi trije sedejo v DeLoreana in izginejo v prihodnost, pri čemer Biff gleda njihov odhod.

Igralska zasedba[uredi | uredi kodo]

Produkcija[uredi | uredi kodo]

Razvoj[uredi | uredi kodo]

Producent Bob Gale je idejo za film zasnoval po izidu prejšnjega filmskega projekta z Zemeckisom Used Cars. Obiskal je svoje starše v St. Louisu v Missouriju. V kleti domače hiše je našel očetovo letno knjigo iz zadnjega letnika srednje šole in ugotovil, da je bil njegov oče predsednik razreda. Gale se je spomnil na predsednika svojega razreda, s katerim ni imel ničesar skupnega in zato tudi ne stikov. Vprašal se je, ali bi bil prijatelj s svojim očetom, če bi skupaj hodila v srednjo šolo. Ob vrnitvi v Kalifornijo je svojo novo idejo predstavil Robertu Zemeckisu. Ta je kasneje razmišljal o materi, ki je trdila, v šoli ni nikoli poljubila dečka, čeprav v resnici ni bila tako sramežljiva. Projekt sta predstavila družbi Columbia Pictures in naredila pogodbo za razvoj scenarija do septembra 1980.[1][2]

Zemeckis in Gale sta povedala, da sta zgodbo postavila v leto 1955, ker sta do te letnice prišla s preračunavanjem, kdaj so bili starši 17-letnika stari toliko, kot on sedaj. Hkrati to leto sovpada z vzponom mladostnikov kot pomembnega kulturnega elementa, rojstvom rock and rolla in širitvijo predmestja, kar je dalo zgodbi dodaten pečat. V zgodnjem scenariju sta si časovni stroj zamislila kot hladilnik, za katerega bi moral uporabnik uporabiti moč jedrske eksplozije na testnem območju Nevade, da bi se lahko vrnil domov. Zemeckis je bil zaskrbljen, da bi se zaradi tega filma otroci zapirali v hladilnike, zato se je odločil za bolj mobilen časovni stroj. Izbrala sta model DeLorean DMC-12. Ustvarjalca sta imela težave tudi z ustvarjanjem prepričljivega prijateljstva med Martyjem in Docom in razrešitvijo ojdipovega kompleksa Martyja v odnosu do njegove matere, kar sta rešila s stavkom: »Podobno je poljubljanju lastnega brata.« Biffa Tannena sta poimenovala po studijskemu sodelavcu Nedu Tanenu, ki se je do njiju obnašal nesramno med ustvarjanjem filma I Wanna Hold Your Hand.[1][2][3]

Izid[uredi | uredi kodo]

Film so prvič predvajali 3. julija 1985 na 1200 zaslonih v Severni Ameriki. Zemeckis je bil zaskrbljen, da film ne bo uspešen, saj je moral Fox v Londonu snemati serijo Family Ties in ni imel časa za promocijo filma. Gale je bil nezadovoljen, da je Universal Pictures film oglaševal s pripisom »Ali mi pravite, da sem mami močno seksualno privlačen?«

Ko je film leta 1986 izšel na kaseti, je Universal na koncu dodal pripis »Se nadaljuje ...«, s čimer je izdal, da pripravljajo drugi del. Ta pripis so leta 2002 ob izdaji na Blu-rayu in DVD-ju izpustili.

Oktobra 2010 so v počastitev 25-letnice prvega filma franšize tega digitalno obnovili in ga izdali v ZDA, Veliki Britaniji in Italiji. Izid je sovpadel tudi z izdajo vseh treh delov na Blu-rayu pri Universal Discount Home Entertainment.[4][5][6]

21. oktobra 2015, na datum, ki je omenjen tudi v drugem delu, so v nekaterih kinodvoranah po ZDA v enem dnevu predvajali celotno trilogijo ob praznovanju 30-letnice filma.[7][8]

Nadaljevanji[uredi | uredi kodo]

Uspeh filma je ustvarjalce vzpodbudil, da so posneli dve filmski nadaljevanji: Nazaj v prihodnost 2 in Nazaj v prihodnost 3.

Drugi del je izšel 22. novembra 1989 in je bil po prihodkih in kritikah podobno uspešen kot prvi del, saj je postal film s tretjimi najvišjimi prihodki v letu. Drugi del se začne tam, kjer se je prvi del zaključil. Marty in Doc odpotujeta v prihodnost v leto 2015, vmes pa se mora vračati v leto 1985 in 1955, ob tem pa paziti, da ne sreča samega sebe iz prvega filma. Drugi del je vzbudil zanimanje zaradi vizije leta 2015 in napovedi tehnologije, kot so leteče rolke.[9][10][11][12][13]

V tretjem delu, ki je izšel 25. maja 1990, Marty odpotuje v leto 1885, da bi rešil Doca, ki je obstal v času. Film je bil finančno manj uspešen kot predhodnika, čeprav so ga kritiki sprejeli bolje kot drugi del.[14]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Klastornin, Michael; Hibbin, Sally (1990). Back to the Future: The Official Book to the Complete Movie Trilogy. London: Hamlyn. ISBN 0-600-57104-1. 
  2. ^ 2,0 2,1 Freer, Ian (1. 1. 2003). "The making of Back to the Future". Empire. 
  3. ^ Frebowitz, Jerry (22. 12. 2014). "Back To The Future: Ten Things To Know About The Movie". Movies Unlimited. Pridobljeno dne 4. 1. 2018. 
  4. ^ "'Back to the Future' 25 years later". Independent. 28. 9. 2010. Pridobljeno dne 1. 11. 2017. 
  5. ^ "Back to the Future: 25th Anniversary Trilogy Coming to Blu-ray". Big Picture Big Sound. 29. 6. 2010. Pridobljeno dne 1. 11. 2017. 
  6. ^ "Back to the Future to Receive 25th Anniversary Theatrical Re-Release". Iconvsicon. 28. 9. 2010. Pridobljeno dne 1. 11. 2017. 
  7. ^ Ogden, Rob (24. 6. 2016). "These Chicago theaters are showing Back to the Future trilogy on Wednesday". Chicago Sun Times. Pridobljeno dne 1. 11. 2017. 
  8. ^ "Back to the Future: 30th Anniversary Trilogy Blu-ray". Blu-ray.com. 20. 10. 2015. Pridobljeno dne 1. 11. 2017. 
  9. ^ "Back to the Future Part II". Box Office Mojo. Pridobljeno dne 1. 11. 2017. 
  10. ^ "Back to the Future Part II". Rotten Tomatoes. Pridobljeno dne 1. 11. 2017. 
  11. ^ "The Greatest Movie Sequels". Empire Online. 25. 8. 2009. Pridobljeno dne 1. 11. 2017. 
  12. ^ Bricken, Rob (7. 3. 2013). "20 Lies Back to the Future II Told Us (Besides the Hoverboard)". Gizmodo. Pridobljeno dne 1. 11. 2017. 
  13. ^ Buckley, Sean (21. 10. 2014). "We rode a $10,000 hoverboard, and you can too". Engadget. Pridobljeno dne 1. 11. 2017. 
  14. ^ "Back to the Future Part III". Box Office Mojo. Pridobljeno dne 1. 11. 2017.