Nazaj v prihodnost 3

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Nazaj v prihodnost 3

Propagandni poster
Režiser Robert Zemeckis
Producent Bob Gale
Neil Canton
Scenarist Robert Zemeckis
Bob Gale
Igralci Michael J. Fox
Christopher Lloyd
Mary Steenburgen
Thomas F. Wilson
Lea Thompson
Glasba Alan Silvestri
Dir. fotografije Dean Cundey
Montaža Arthur Schmidt
Harry Keramidas
Distribucija Universal Studios
Datum izida 25. maj 1990 (ZDA)
Dolžina 119 minut
Država Flag of the United States ZDA
Jezik angleščina
Proračun 40.000.000 $
Dohodek 244.500.000 $

Nazaj v prihodnost 3 (izvirno angleško Back to the Future Part Three) je ameriška znansvetno-fantastična avanturistična komedija iz leta 1990. Gre za tretji in zadnji del trilogije Nazaj v prihodnost. Film je režiral Robert Zemeckis, kot glavni igralci pa so nastopili Michael J. Fox, Christopher Lloyd, Mary Steenburgen, Thomas F. Wilson in Lea Thompson. Film se začne tam, kjer se je zaključil drugi del iz leta 1989: leta 1955 Marty McFly (Fox) odkrije, da je njegov prijatelj dr. Emmet ''Doc'' Brown ostal ujet v letu 1885, kjer ga je ubil pradedek Biffa Tannena Buford. Marty zato odpotuje v leto 1885, da bi rešil Doca.[1]

Nazaj v prihodnost 3 je bil posnet v Kaliforniji in Arizoni s proračunom 40 milijonov dolarjev in je bil sneman hkrati z drugim delom. V ZDA je bil izdan 25. maja 1990, le šest mesecev za predhodnikom. Po vsem svetu je zaslužil 244,5 milijona dolarjev in postal šesti najdonosnejši film leta 1990.

Zgodba[uredi | uredi kodo]

Marty McFly 12. novembra 1955 izve, da je njegov prijatelj, dr. Emmett ''Doc'' Brown, sedaj ujet v letu 1885. Marty poišče Doca iz leta 1955, s katerim po podatkih iz pisma, ki ga je Doc napisal leta 1885, najdeta in popravita DeLoreana. Marty odkrije Docov nagrobnik in ugotovi, da ga je šest dni po pisanju pisma ubil pradedek Biffa Tannena Buford Tannen. Marty posname fotografijo nagrobnika in odpotuje v leto 1885, da bi rešil Doca.

Marty prispe 2. septembra 1885 in se znajde sredi pregona Indijancev. Ti mu uničijo dovod za gorivo. Marty avto skrije v jamo in peš odide do Hill Valleyja. Tam sreča svojega prapradedka Seamusa in praprababico Maggie McFly, ki sta se sem priselila z Irske. Med potjo se zaleti v Buforda in njegovo tolpo. Buford ga poskuša linčati, vendar ga reši Doc. Marty mu pove za svoja odkritja in Doc se strinja, da bo odšel iz leta 1885. Problem je, da v tem letu še nimajo na voljo bencina, zato DeLorean ne more doseči 88 milj na uro, s tem pa zadostno hitrost za vrnitev.

Doc se domisli načrta z uporabo lokomotive, ki bi DeLoreana potisnila do želene hitrosti. Ko z Martyjem raziskujeta tire, ki jih nameravata uporabiti, opazita voz s konji, ki drvi proti prepadu. Doc reši potnico Claro Clayton, s katero se zaljubita. Marty prepreči Bufordu, da bi na mestnem festivalu ubil Doca, vendar ga Buford izzove na strelski dvoboj čez dva dni. Docovo ime izgine s fotografije nagrobnika, vendar datum ostane nespremenjen. Doc opozori Martyja, da je sedaj morda on tisti, ki ga je Buford ubil.

Noč pred odhodom Marty in Doc postavita DeLoreana na tire. Ker Doc ne more prepričati Clare, da je iz prihodnosti, se odloči, da bo ostal. Odide v salon, vendar gre Marty za njim, da bi ga prepričal, da se z njim vrne v prihodnost. Doc se tam napije. Buford pride zgodaj in kliče Martyja na dvoboj, vendar ga Marty zavrača. Doca spravi k sebi in skuša z njim pobegniti, vendar ju Bufordova tolpa zajame in Martyja prisili v dvoboj. Marty ga ukani in dvoboj se konča z Bufordovim padcem v vagon, poln gnoja. Nato je še aretiran zaradi predhodnega ropa. Marty in Doc pohitita s prizorišča, da bi ukradla lokomotivo.

Ko se Clara z vlakom odpravlja iz mesta, sliši prodajalca, ki govori o tem, kakšen je bil Doc z zlomljenim srcem v salonu. Clara uporabi prisilno zavoro in se vrne v mesto. Tam najde Docov model časovnega stroja in se odpravi za njim. Doc in Marty medtem začneta z ukradenim vlakom potiskati DeLoreana do 88-ih milj na uro. Clara uspe priti za njima, medtem ko Doc pleže proti DeLoreanu. Doc jo povabi, naj se mu pridruži. Ko Clara pleže proti Docu, pade in visi na obleki, ki se je zataknila za lokomotivo. Marty poda Docu letečo rolko iz leta 2015, da lahko ta reši Claro. Marty se tako sam vrne v leto 1985, medtem ko lokomotiva pade z nedokončanega mosta.

Marty prispe 27. oktobra 1985. Zadnji hip uspe splezati iz pokvarjenega DeLoreana, preden ga uniči tovorni vlak. Ugotovi, da se je vrnil v izboljšano sedanjost in najde spečo Jennifer na verandi. Po zaslugi lekcije, ki se je je naučil leta 1885, se izogne avtomobilski dirki z Douglasom J. Needlesom in s tem morebitni prometni nesreči. Ta bi usodno vplivala na Martyjevo življenje leta 2015. Jennifer se spomni na to in odpre faks sporočilo iz leta 2015, ki si ga je shranila, in ugotovi, da je besedilo v zvezi z Martyjevo odpovedjo izginilo.

Nenadoma se pojavi lokomotiva, opremljena s pretočnim kondenzatorjem. Na njem so Doc, Clara in njuna dva otroka, Jules in Verne. Doc podari Martyju fotografijo njiju dveh pred uro na festivalu leta 1885. Jennifer ga vpraša o faksu z izbrisanim besedilom. Doc ji odgovori, da to pomeni, da prihodnost še ni napisana. Nato z vlakom izgine v neznanem času.

Igralska zasedba[uredi | uredi kodo]

Izid in kritike[uredi | uredi kodo]

Film je že v prvem tednu po izdaji v ZDA zaslužil 23 milijonov ameriških dolarjev, skupno pa 87,6 milijona dolarjev (ali približno 152,4 milijona dolarjev upoštevajoč inflacijo od januarja 2011). Po svetu je skupno zaslužil 243 milijonov dolarjev.[2][3][4][5]

17. decembra 2002 je studio Universal izdal posebno izdajo vseh treh filmov Nazaj v prihodnost na DVD-ju in videokaseti. V DVD izdaji je bila prisotna napaka, ki jo je Universal odpravil do ponovne izdaje 21. februarja 2003.[6]

Kritike[uredi | uredi kodo]

Spletna stran za filmske ocene Rotten Tomatoes je za film objavila oceno 74%, ki jo je dalo 42 ocen.[7]

Kim Newman, sodelavec revije Empire, je film ocenil s štirimi izmed petih zvezd. Zapisal je, da film obnovi zanimanje iz prvega filma in ima zadovoljivo popolno zgodbo. Posebej je pohvalil Michaela J. Foxa, da je poskrbel, da je film zmeraj tekel. Omenil je, da je romanca med Christopherjem Lloydom in Mary Steenburgen smešna. Najboljši se mu je zdel konec filma, v katerem se pojavi tudi eden najboljših časovnih strojev vseh časov in ki poda srečen zaključek serije filmov za vse like.[8]

Leonard Maltin je film ocenil s tremi in pol od štirih zvezdic ter zapisal, da gre za najboljši film iz trilogije, ki ponuja veliko zabave, bleščečih posebnih učinkov in izjemno domišljijo. Po njegovem je bila pri ustvarjanju na delu prava filmska čarovnija. Michael McWhertor s spletne strani Polygon je nasprotno menil, da je tretji del slabši od prvega, vendar boljši od drugega. Pohvalil je komične in romantične elemente filma, posebej pa je izpostavil igro Thomasa F. Wilsona kot Buforda Tannena.[9][10]

Roger Ebert iz Chicago Sun Times je filmu pripisal dve in pol od štirih zvezd, saj ga nikakor niso prepričali motivi vesterna. Vincent Canby iz The New York Times je pohvalil igro Christopherja Lloyda, vendar je obenem dodal, da film deluje kot začetek nadaljevalne televizijske serije in da je film »... tako sladek, da ga je skoraj takoj pozabil.«[11][12]

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Leta 1990 je film prejel nagradi saturn za najboljšo glasbo (prejel jo je Alan Silvestri) in najboljšega stranskega igralca, ki jo je prejel Thomas F. Wilson. Leta 2003 je prejel tudi posebno nagrado AOL Movies DVD Premiere za najboljšo posebno izdajo leta, ki jo podelijo na podlagi spletnega glasovanja.[13][14]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Back to the Future Part III". Metacritic. Pridobljeno dne 7. 2. 2018. 
  2. ^ "Inflation Calculator". Dollar Times. Pridobljeno dne 8. 2. 2018. 
  3. ^ Broeske, Pat H. (30. 5. 1990). "'Back to Future III' a Fast Draw Against 'Fire Birds' : Movies: Memorial weekend opening is no contest. 'Future III' takes $23.7 million, while 'Birds' takes $6.3 million.". Los Angeles Times. Pridobljeno dne 8. 2. 2018. 
  4. ^ "Box Office History for Back to the Future Movies". The Numbers. Pridobljeno dne 8. 2. 2018. 
  5. ^ Broeske, Pat H. (5. 6. 1990). "'Recall' Totally Outdistances 'Future' in Box-Office Race : Movies: Schwarzenegger's sci-fi flick opens with $25.5 million. But it only just edges the 'Turtles' ' $25.3-million record.". Los Angeles Times. Pridobljeno dne 8. 2. 2018. 
  6. ^ "Back To The Future Replacement DVD's". Whirlpool. 20. 5. 2003. Pridobljeno dne 8. 2. 2018. 
  7. ^ "Back to the Future Part III". Rotten Tomatoes. Pridobljeno dne 8. 2. 2018. 
  8. ^ Newman, Kim (1. 1. 2000). "Back To The Future: Part III Review". Empire Online. Pridobljeno dne 8. 2. 2018. 
  9. ^ Maltin, Leonard (2008). Leonard Maltin's 2009 Movie Guide. Signet Books. 
  10. ^ McWhertor, Michael (21. 10. 2015). "Back to the Future Part 3 is perfect (and better than Part 2)". Polygon. Pridobljeno dne 8. 2. 2018. 
  11. ^ Ebert, Roger (25. 5. 1990). "BACK TO THE FUTURE PART III". Roger Ebert. Pridobljeno dne 8. 2. 2018. 
  12. ^ Canby, Vincent (25. 5. 1990). "Review/Film; A Trilogy Whose Future Has Passed". The New York Times. Pridobljeno dne 8. 2. 2018. 
  13. ^ "Past Saturn Awards". Wayback Machine. 4. 4. 2007. Pridobljeno dne 8. 2. 2018. 
  14. ^ "Back to the Future - Awards". IMDb. Pridobljeno dne 8. 2. 2018.