Narodni parki Norveške

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Zemljevid narodnih parkov v letu 2018
arodni parki (zeleni), naravni rezervati (vijolični), zaščitena območja geotopov (oranžni) in zavetišča za ptice na Svalbardu

Norveška ima 47 narodnih parkov, od tega 40 na celini in 7 na Svalbardu. Narodni parki na Norveškem so strožji kot v mnogih drugih državah in skoraj vsa motorna vozila so prepovedana. Velja pravica do pohajkovanja, zato so pohodništvo, smučanje in kampiranje po celotnem parku dovoljeni, ob upoštevanju narave. Ceste, nastanitve in centri narodnih parkov so zunaj narodnih parkov. Parki so pod upravljanjem Norveške agencije za okolje in lokalnega okrožnega guvernerja.[1]

Narodni park Ytre Hvaler je morski park in vsi parki na Svalbardu vsebujejo tudi morska območja. Sør-Spitsbergen je največji park, ki pokriva površino 13.286 km², čeprav je le 5141 km² kopnega.[2] Najnovejši narodni park, določen na Norveškem, je Lofotodden, ustanovljen leta 2018. Največji park na celini je Hardangervidda, ki pokriva površino 3422 km². Gutulia je najmanjši, pokriva 23 km².

Geografija in zgodovina[uredi | uredi kodo]

Vsaj 60 % norveškega ozemlja je gora, jezer ali barij (neobdelovalne površine, nekatere se uporabljajo kot pašniki); 37 % je gozd različnih vrst; in le 3 % obdelovalnih površin. Ocenjuje se, da se je med letoma 1900 in 2003 območje, oddaljeno več kot 5 km od intenzivne gradnje, na Norveškem zmanjšalo iz 48 % na 12 %.

Do pred približno sto leti je bilo na Norveškem razmeroma malo ogroženih ekosistemov. Prve pobude za zaščito zemlje je leta 1904 podal Yngvar Nielsen, vodja norveške gorsko-turistične zveze (DNT). Združenje je nadaljevalo z lobiranjem v letih 1923 in 1938. Zakon o varstvu narave iz leta 1954 je pripravil pravno podlago za vzpostavitev varstvenih območij, dva prva narodna parka pa sta bila ustanovljena leta 1962 in 1963. Zakon iz leta 1954 je ustanovil tudi Statens naturvernråd (Vladni svet za varstvo narave) kot posvetovalni organ vlade. Svet je leta 1964 predstavil osnutek nadaljnjega varstva narave, v katerem je predlagal 16 narodnih parkov. Stortinget je te predloge odobril. Trajalo je 25 let, do leta 1989, preden je bilo uresničenih 15 njihovih predlogov. 16. predlog je postal naravni rezervat. Svet je leta 1986 predstavil še en predlog,[3] ki ga je Stortinget odobril aprila 1993. Po tej odobritvi je bila od leta 2001 ustanovljena »druga generacija« narodnih parkov, kot tudi razširitev meja za starejše.

V postindustrijskem obdobju, ki se je začelo v zadnjih 1960-ih, so bila območja zaščitena kot narodni parki ali drugi zaščiteni statusi kot sredstvo za urejanje gradnje počitniških domov, cest, ribolova, lova in nabiralništva. Ta trend se je v zadnjih 10 letih pospešil. Poleg ohranjanja redkih rastlinskih in živalskih vrst so območja zaščitena, da ohranijo referenčne točke za okoljske raziskave, rekreacijske vire za Norvežane in kot dediščino za prihodnje generacije. Direktorat za upravljanje z naravo vzdržuje kazalnike zdravja narave na Norveškem, vključno z ukrepi, kot so biološka raznovrstnost, erozija in znaki onesnaženja.

Večinoma so narodni parki odprti za pohodništvo, tek na smučeh in kampiranje. Večina jih ima omejeno število prenočitvenih zmogljivosti.

Poleg narodnih parkov je norveška vlada določila večja območja za zaščito. V ta območja je vključenih 153 pokrajin, ki pokrivajo 14071 km²; 1701 naravni rezervat na 3418 km²; 24 narodnih parkov na 21.650 km²; 102 naravna spomenika in 98 manjših zavarovanih območij. To predstavlja 12,1 % celinskega območja Norveške.

Cilj norveške vlade je sčasoma povečati to območje na vsaj 15 %. Nakazali so zanimanje za ohranjanje morskih ekosistemov, vključno s fjordi v zahodnih delih Norveške in arhipelagom jugozahodno od Osla.

Trenutni seznam[uredi | uredi kodo]

Slika Ime Okrožje leto ustanovitve Površina Opis Ref
Narodni park Ånderdalen Troms 1970 134 km² [1]
Narodni park Blåfjella–Skjækerfjella Nord-Trøndelag 2004 1924 km² [1]
Narodni park Breheimen Oppland, Sogn og Fjordane 2009 km²
Narodni park Børgefjell Nord-Trøndelag, Nordland 1963 1447 km² [1]
Narodni park Dovre National Park Oppland 2003 289 km² [1]
Narodni park Dovrefjell–Sunndalsfjella Møre og Romsdal, Oppland, Sør-Trøndelag 1974 1693 km² [1]
Narodni park Færder Vestfold 2013 350 km² [1]
Narodni park Femundsmarka Hedmark, Sør-Trøndelag 1971 573 km² [1]
Narodni park Folgefonna Hordaland 2005 545 km² [1]
Narodni park Forlandet Svalbard 1973 4647 km² Park pokriva nenaseljen otok Prins Karls Forland in okoliške vode. Forlandet je dolg in ozek z visokimi vrhovi, ločenimi na dvoje z nizko Forlandsletta. Je najsevernejši habitat navadnega tjulnja in gnezdišče navadne lumne. Mokriške ptice gnezdijo v Ptičjem zavetišču Plankeholmane in Zatočišču za ptice Forlandsøyane, zahodna obala pa je prezimovališče za morske ptice. [2]
Narodni park Forollhogna Sør-Trøndelag, Hedmark 2001 1062 km² [1]
Narodni park Fulufjellet Hedmark 2012 83 km² [4]
Narodni park Gutulia Hedmark 1968 23 km² [1]
Narodni park Hallingskarvet Buskerud, Hordaland 2006 450 km²
Narodni park Hardangervidda Buskerud, Hordaland, Telemark 1981 3422 km² [1]
Narodni park Indre Wijdefjorden Svalbard 2005 1127 km² Park, ki je v strmi pokrajini fjorda v severnem delu Spitsbergna, pokriva notranji del Wijdefjorden—najdaljšega fjorda na Svalbardu. Na obeh straneh Wijdefjordna je visoko arktična stepska vegetacija, kjer prevladujejo trave in izjemno suha bazična zemlja. Poleg vegetacije, ki jo najdemo na gnezditvenih pečinah, je to najbolj ekskluzivna flora na Svalbardu. Od večjih fjordov na Svalbardu je človek najmanj prizadel Wijdefjorden. [2]
Narodni park Jomfruland Telemark 2016 117 km²
Narodni park Jostedalsbreen Sogn og Fjordane 1991 1310 km² [1]
Narodni park Jotunheimen Oppland, Sogn og Fjordane 1980 1151 km² Park je priznan kot ena najboljših regij za pohodništvo in ribolov v državi.Park obsega 1151 kvadratnih kilometrov in je del večjega območja Jotunheimen. Več kot 250 vrhov se dviga nad nadmorsko višino 1900 metrov, vključno z dvema najvišjima vrhovoma severne Evrope: Galdhøpiggen z 2469 metri in Glittertind z 2465 metri. [1]
Narodni park Junkerdal Nordland 2004 682 km² [1]
Narodni park Làhku Nordland 2012 188 km²
Narodni park Langsua Oppland 2011 537 km²
— Narodni park Lierne Nordland 2004 333 km² [1]
Narodni park Lofotodden Nordland 2018 99 km²
Narodni park Lomsdal–Visten Nordland 2009 682 km²
Narodni park Møysalen Nordland 2003 51 km²
Narodni park Nordre Isfjorden Svalbard 2003 2954 km² Park, ki ščiti severno obalo Isfjorden na otoku Spitsbergnu, sestavlja dolga obala z bujno vegetacijo, ki služi kot gnezdišča ptic. Pokrajina se spreminja od puste in lunaste do peščenih ravnic in več metrov debelih nanosov. [2]
Narodni park Nordvest-Spitsbergen Svalbard 1973 9914 km² Severozahodni del Svalbarda ima najbolj raznoliko naravo otočja in vključuje nekaj najpomembnejših območij kulturne dediščine kitolova in raziskovanja Arktike, kot sta Smeerenburg in Virgohamna. Park je življenjski prostor polarne lisice, severnih jelenov in jezerske zlatovčice (salvelinus alpinus). Naravni rezervat Moffen in tri ptičja zatočišča (Guissezholmen, Moseøya in Skorpa) so pomembna območja za razmnoževanje za ptic, zlasti gage in gosi. Topli izviri Bockfjorden dajejo edinstveno lokalno floro. [2]
Narodni park Øvre Anárjohka Finnmark 1975 1390 km² [1]
Narodni park Øvre Dividal Troms 1971 750 km² [1]
Narodni park Øvre Pasvik Finnmark 1970 119 km² Na območju, ki je del Tristranskega parka Pasvik–Inari, prevladuje sibirski podobna tajga, sestavljena iz pragozda rdečega bora, plitvih jezer in barja. Tradicionalno območje Skolts se še vedno uporablja za rejo severnih jelenov. Park je v Pasvikdalenu in je življenjski prostor rjavega medveda in losa. [5]
Narodni park Raet Aust-Agder 2016 607 km²
Narodni park Rago Nordland 1971 171 km² [1]
Narodni park Reinheimen Oppland, Møre og Romsdal 2006 1969 km²
Narodni park Reisa Troms 1986 803 km² [1]
Narodni park Rohkunborri Troms 2011 571 km²
Narodni park Rondane Hedmark, Oppland 1962 963 km² [1]
Narodni park Saltfjellet–Svartisen Nordland 1989 2192 km² [1]
Narodni park Sassen–Bünsow Landd Svalbard 2003 1230 km² Park zajema Tempelfjorden, Bünsow Land in prostrano rečno nižino Sassendalen, ki je na vrhu Isfjordena. Tempelfjorden je pomembno gojišče za obročaste tjulne (Pusa hispida), medtem ko sta Sassendalen in Gipsdalen pomembni gojišču za gosi. Dežela Bünsow ima edino evropsko najdbo regelijeve čičeroke (Cerastium regelii) in Saxifraga platysepala. [2]
Narodni park Seiland Finnmark 2006 316 km²
Narodni park Sjunkhatten Nordland 2010 417 km²
Narodni park Skarvan in Roltdalen Nord-Trøndelag, Sør-Trøndelag 2004 441 km² [1]
Narodni park Sør-Spitsbergen Svalbard 1973 13.286 km² Pokriva južni del Spitsbergna (Dežela Wedel Jarlsberg, Dežela Torell in Dežela Sørkapp), zahodni del ima nazobčane gore, medtem ko je vzhodni del bolj zaobljen. Hornsund je pomembno migracijsko območje za severne medvede, medtem ko so štiri ptičja zatočišča (Olsholmen, Isøyane, Dunøyane in Sørkapp) so pomembna gnezdišča za morske ptice selivke. [2]
Narodni park Stabbursdalen Finnmark 1970 747 km² [1]
Narodni park Van Mijenfjorden Svalbard 2021 4251 km² [2]
Narodni park Varangerhalvøya Finnmark 2006 1804 km²
Narodni park Ytre Hvaler Østfold 2009 354 km²

Nekdanji[uredi | uredi kodo]

Ime Okrožje Ustanovitev Ukinitev površina
(land, km2) 		Nadomeščen z Ref
Gressåmoen Nord-Trøndelag 1970 2004 182 km² Blåfjella–Skjækerfjella
Ormtjernkampen Oppland 1968 2011 9 km² Langsua [1]
Nordenskiöld Land Svalbard 2003 2021 km2|disp=table}} km² Van Mijenfjorden

Načrtovano[uredi | uredi kodo]

Narodni park Okrožje Površina km2 Zagotovljena rekreacija na prostem Status
Dåapma[6] Nord-Trøndelag 261 Preklican leta 2013, potem ko so se občine in rejci severnih jelenov umaknili iz postopka.
Muvrrešáhpi[7] Finnmark 291 No Preklican leta 2015 po močnem lokalnem nasprotovanju.
Preikestolen[8] Rogaland 215 Marked trails V obravnavi v letu 2019
Treriksrøysa[9] Troms ? Neoznačene poti in koča Preklican leta 2015 po močnem lokalnem nasprotovanju. Ponovno predlagano leta 2019.
Tysfjord–Hellemobotn[10] Nordland ~1000 Ladja do Hellemobotna Preklican leta 2015 po močnem lokalnem nasprotovanju.
Østmarka[11][12] Viken ~50? V letu 2021 poteka delo na podrobnem predlogu.

Obstaja tudi več predlogov za narodne parke številnih različnih strani: Solværøyene, Storheia;[13] Melkevatn–Hjervatn–Børsvatn, Okstindan;[14] Frafjordheiene;[15] Oksøy-Ryvingen;[16] Setesdal Vesthei, Trollheimen, Lyngsalpan;[17] Mølen.[18]

Storheia je bil od takrat pokrit z vetrno elektrarno in ne bi več izpolnjeval pogojev za zaščito kot narodni park, deli Melkevatn–Hjervatn–Børsvatn pa so bili zaščiteni kot naravni rezervat in ne kot narodni park.

Potem ko jo je leta 2018 ministrstvo za podnebje in okolje zadolžilo za iskanje območij, ki jih je treba zaščititi, je Agencija za okolje leta 2019 po preučitvi predlogov deželnih glavarjev podala številne predloge za nove narodne parke in širitve obstoječih. Leta 2021 so po sestankih s prizadetimi občinami naredili končni seznam predlogov za narodne parke, ki bi jih bilo treba dodatno obravnavati. Predlagane nove zaščite so: Sunnmørsalpane, Hornelen, Masfjordfjella in Øystesefjella. Poleg tega so predlagali, da se nekatera zavarovana območja spremenijo v nacionalni park: Lyngsalpan, Sylan, Trollheimen in Innerdalen, Ålfotbreen, Oksøy-Ryvingen ter Flekkefjord in Listastrendene. Mnogi drugi predlogi so bili preklicani zaradi lokalnega nasprotovanja: Kvænangsvidda-Nabar, Treriksrøysa, Preikestolen, Kvitladalen-Bjordalen, Viglesdalen; kot tudi nekatere predlagane spremembe vrste zaščite: Naustdal-Gjengedal in Setesdal Vesthei Ryfylkeheiane.[19]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,00 1,01 1,02 1,03 1,04 1,05 1,06 1,07 1,08 1,09 1,10 1,11 1,12 1,13 1,14 1,15 1,16 1,17 1,18 1,19 1,20 1,21 1,22 1,23 1,24 »Maps and information« (PDF). Norwegian Directorate for Nature Management. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 26. septembra 2011. Pridobljeno 21. avgusta 2011.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 2,7 »Protected Areas in Svalbard«. Norwegian Directorate for Nature Management. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. februarja 2012. Pridobljeno 14. maja 2010.
  3. ↑ Ny landsplan for nasjonalparker / fra en arbeidsgruppe oppnevnt 3. September 1982 ; utredningen avgitt til Miljøverndepartementet April 1986. Oslo, 1986 (Norges offentlige utredninger ; NOU 1986: 13). ISBN 82-00-71038-6
  4. ↑ »Fulufjellet nasjonalpark er oppretta« (Norwegian). Miljøverndepartementet. Pridobljeno 22. maja 2012.
  5. ↑ »Øvre Pasvik nasjonalpark« (v norveščini). Norwegian Directorate for Nature Management. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. marca 2012. Pridobljeno 24. avgusta 2012.
  6. ↑ »Utredning Dåapma nasjonalpark«. Fylkesmannen i Nord-Trøndelag. Arhivirano iz prvotnega spletišča (Norwegian) dne 1. oktobra 2011. Pridobljeno 13. junija 2011.
  7. ↑ »DN tilrår nasjonalpark og landskapsvernområde i Goahteluoppal«. Fylkesmannen i Finnmark. Arhivirano iz prvotnega spletišča (Norwegian) dne 1. oktobra 2011. Pridobljeno 7. januarja 2011.
  8. ↑ »Preikestolen nasjonalpark«. Fylkesmannen i Rogaland. Arhivirano iz prvotnega spletišča (Norwegian) dne 1. oktobra 2011. Pridobljeno 13. junija 2011.
  9. ↑ »Knapt med tid for Treriksrøysa«. lokalavisa.no. 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča (Norwegian) dne 24. julija 2011. Pridobljeno 18. junija 2009.
  10. ↑ »Milepæl for sikring av samiske- og miljøinteresser«. Fylkesmannen i Nordland. Arhivirano iz prvotnega spletišča (Norwegian) dne 17. februarja 2012. Pridobljeno 18. junija 2009.
  11. ↑ »Vårt arbeid med nasjonalpark i Østmarka« (Norwegian). Fylkesmannen i Oslo og Viken. Pridobljeno 8. oktobra 2020.
  12. ↑ »Drøfter nasjonalpark i Østmarka«. dittOslo. Arhivirano iz prvotnega spletišča (Norwegian) dne 8. maja 2014. Pridobljeno 4. februarja 2013.
  13. ↑ »Vindmølle- eller kystnasjonalpark?«. Naturvernforbundet. Arhivirano iz prvotnega spletišča (Norwegian) dne 8. maja 2014. Pridobljeno 30. maja 2012.
  14. ↑ »VERNEPLAN FOR SKOG PÅ STATSKOG OG OPPLYSNIGSVESENETS FONDS GRUNN« (Norwegian). DIREKTORATET FOR NATURFORVALTNING. Pridobljeno 30. maja 2012.[mrtva povezava][mrtva povezava]
  15. ↑ »Frafjordheiene: nasjonalpark i Rogaland« (Norwegian). Stavanger turistforening and Kjell Helle Olsen. Pridobljeno 23. julija 2012.
  16. ↑ »Skrinla nasjonalpark-utredning«. Agder Flekkefjords Tidende. Arhivirano iz prvotnega spletišča (Norwegian) dne 8. maja 2014. Pridobljeno 8. maja 2014.
  17. ↑ »Nasjonalparkplanen ++« (Norwegian). Dirnat. Pridobljeno 27. novembra 2012.[mrtva povezava][mrtva povezava]
  18. ↑ »Vil at Mølen blir nasjonalpark« (Norwegian). NRK. Pridobljeno 27. julija 2021.
  19. ↑ »Nye nasjonalparker foreslås utredet« (Norwegian). Miljødirektoratet. Pridobljeno 10. aprila 2021.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Narodni parki Norveške.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Narodni_parki_Norveške&oldid=6056425«