Narodni park Zombitse-Vohibasia

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Narodni park Zombitse-Vohibasia
IUCN kategorija II (narodni park)
Debelorepi pritlikavi lemur (Cheirogaleus medius)
Zemljevid prikazuje lokacijo Narodni park Zombitse-Vohibasia
Zemljevid prikazuje lokacijo Narodni park Zombitse-Vohibasia
Lega parka Zombitse-Vohibasia na Madagaskarju
LokacijaAtsimo-Andrefana, Madagaskar
Bližnje mestoSakaraha, Toliara
Koordinati22°50′S 44°41′E / 22.833°S 44.683°E / -22.833; 44.683Koordinati: 22°50′S 44°41′E / 22.833°S 44.683°E / -22.833; 44.683
Površina363.08 km2
UstanovitevPrvič zaščiten 1962, parcele dodane 18. decembra 1997, nadgrajen v nacionalni park 2002
UpravaAssociation Nationale pour la Gestion des Aires Protégées (ANGAP)[1]
Spletna stranhttps://www.parcs-madagascar.com/parcs/zombitse.php

Zombitse-Vohibasia je narodni park v regiji Atsimo-Andrefana na jugozahodu Madagaskarja. Leži 147 kilometrov severovzhodno od mesta Toliara ob državni cesti 7.

Najbližje letališče je v Toliari, pisarna pa v Sakarahi 10 kilometrov od vhoda v park.[2] Park pokriva površino 36.308 hektarjev na treh lokacijah; gozd Zombitse (16.845 hektarjev) in kraji Isoky Vohimena (3293 hektarjev) in Vohibasia (16.170 hektarjev). Ljudstvo Bara in Mahafaly sta glavni etnični skupini na tem območju.

Zgodovina in pomen[uredi | uredi kodo]

Park je sestavljen iz treh ločenih delov. Gozd Zombitse je bil prvič določen kot zavarovano območje leta 1962, gozdova Vohibasia in Isoky-Vohimena sta bila dodana leta 1997 in celotno območje je bilo leta 2002 uradno ustanovljeno kot narodni park. Narodni park spada v ekoregijo, ki je razvrščena kot sukulentni gozd Madagaskarja, ekoregija, ki je znana po visoki lokalni endemičnosti in je prehodna med bodičasto goščavo in ekoregijami suhih listnatih gozdov. Ekoregija je opisana kot mozaik sukulentnih rastlin in suhih listavcev in je ocenjena kot kritična/ogrožena. Več lokalno endemičnih vrst, kot je ogroženi Hubbardov ali zombitski športni lemur (Lepilemur hubbardorum), je znanih le na območju narodnega parka Zombitse-Vohibasia.[3] Park izpolnjuje merila Birdlife International kot pomembno območje za ptice kot »biološki rezervoar primarnega pomena zaradi svoje lokacije, ki sega med zahodno in južno domeno Madagaskarja«.[4]

Geografija[uredi | uredi kodo]

Park vključuje gozdove Zombitse, Vohibasia in Isoky-Vohimena v treh ločenih območjih. Gozd Zombitse prečka Hwy RN7; gozd Vohibasia je severozahodno od Zombitseja, gozd Isoky-Vohimena pa med obema. Masiv Isalo in narodni park Isalo sta 90 kilometrov proti vzhodu in potekata v smeri sever-jug, 820 metrov visoka apnenčasta planota na zahodu pa poteka v podobni smeri sever-jug. Med tema dvema vzpetinama so gozdovi narodnega parka; nadmorska višina je med 300 m in 825 m.[5] Odsek Zombitse je na peščenjakih, ostali odseki pa na jurskem [[apnenec|apnencu]g. Čeprav ni vodotokov, izviri in majhna mokrišča v parku delujejo kot zbiralniki, ki napajajo pritoke rek Teheza in Fiherenana.

Narodni park Zombitse-Vohibasia prečka nacionalna cesta 7 med Ihosyjem in Toliaro (nekdanji Tulear). Naslednje mesto je Sakaraha.

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Podatki iz najbližje meteorološke postaje (Sakaraha), približno 10 km stran, kažejo povprečno temperaturo 23,4 °C, pri čemer je januar najbolj vroč mesec (povprečno 26,5 °C), julij pa najhladnejši (povprečno 18,2 °C). Podnebje je relativno suho, s povprečno 724 mm padavin na leto. Deževna sezona traja od novembra do marca; sušno obdobje od aprila do oktobra. Najtoplejši meseci so na splošno najbolj mokri; januarja povprečno 187 mm padavin, julija pa povprečno 4 mm.[6]

Znak dobrodošlice v NP Zombitse-Vohibasia

Živalstvo[uredi | uredi kodo]

Ptice[uredi | uredi kodo]

V parku je znanih 90 vrst ptic, vključno z osemintridesetimi endemičnimi vrstami. Ena vrsta Appertova tetraka (Xanthomixis apperti) je na rdečem seznamu ogroženih vrst IUCN razvrščena kot ogrožena vrsta. »V Zombitse-Vohibasia jo najdemo v gostem grmovju nemotenega, suhega, listopadnega gozda na višini približno 600-800 m (Morris in Hawkins 1998).«

Orjaška coua v NP Zombitse-Vohibasia

Sesalci[uredi | uredi kodo]

V narodnem parku Zombitse-Vohibasia je zabeleženih dvajset vrst sesalcev. To vključuje osem vrst lemurjev, od katerih je večina na rdečem seznamu ogroženih vrst IUCN.

Seznam vrst lemurjev, najdenih v nacionalnem parku Zombitse-Vohibasia[7]
Čas ogleda Vrsta in kategorija IUCN
Podnevi
Ponoči

Hubbardov športni lemur se imenuje tudi Zombitsski športni lemur. To je vrsta, ki je navedena v dodatku I CITES in je navedena kot ogrožena s strani IUCN. Narodni park Zombitse-Vohibasia je edino zavarovano območje, kjer je znano, da se pojavlja, populacije pa naj bi upadale. Nasolova rovka tenrek (Microgale nasoloi) je navedena kot ranljiva in je znana od tukaj in dveh drugih najdišč.

Drugi tukaj dokumentirani endemični sesalci so fosa (Cryptoprocta ferox)(VU), robustni rumeni netopir (Scotophilus robustus)(NT), Petersov nagubani netopir (Mormopterus jugularis)(VU) in velikonoga miš (Macrotarsomys bastardi)( LC).[8]

Dvoživke in plazilci[uredi | uredi kodo]

Tu je bilo dokumentiranih 33 vrst plazilcev, vključno s gekonom (Phelsuma standingi)(VU). Tu je bilo dokumentiranih tudi osem vrst dvoživk.

Insekti[uredi | uredi kodo]

Ocenjuje se, da je 96 % vrst mravelj, najdenih na Madagaskarju, endemičnih, večino (2/3) pa je treba še opisati.[9] Narodni park Zombitse-Vohibasia je bogat z mravljami, z več kot 40 vrstami v več kot 20 rodovih. V parku sta bili dokumentirani dve vrsti endemičnega rodu Oncodopus: Oncodopus zonatus[10] in Oncodopus brongniarti.[11] Tukaj je bila najdena tudi madagaskarska ploščata stenica Flatida rosea. Druge vrste s tipskim nahajališčem v narodnem parku Zombitse-Vohibasia so:

  • Lepidoptera
    • Cadorela translucida Griveaud, 1973
    • Filiramifera naumanni Mey, 2019[12]
    • Papilio Grosesmithi
    • Acremma macrophaea Hacker, Fiebig & Stadie, 2019
    • Neptidopsis fulgurata (de Boisduval, 1833)
Rožnati zimzelen v NP Zombitse-Vohibasia

Rastlinstvo[uredi | uredi kodo]

Botanični popis območja, ki se danes imenuje narodni park Zombitse-Vohibasia, se je začel z zbirkami Perrierja de la Bâthieja leta 1910, ki so mu sledili intenzivni popisi v 1950-ih. Prisotnih je skoraj 300 vrst v štiriinosemdesetih rastlinskih družinah, pri čemer sta dve družini endemični za Madagaskar. Le šest je tujerodnih vrst. Večina (več kot 80 %) je vaskularnih rastlin, ki so endemične za Madagaskar. Na tem območju je 20 vrst iz družine mlečkov (Euphorbiaceae) in 33 vrst iz družine grahovk (Fabaceae). Obstajata dve vrsti, ki sta bili najdeni samo v Zombitse-Vohibasia; Ampelosycios bosseri (družina Cucurbitaceae - bučevke), Ivodea trichocarpa (družina Rutaceae - citrusi) in kukavičevka Grammangis spectabilis Bosser & Morat.[13] Drugih 23 je redkih vrst, znanih z 2-5 najdišč.[14]

Pokrajine[uredi | uredi kodo]

Glavne pokrajine v parku so gozdovi, grmičevje, odprta travišča in nekaj omejenih mokrišč. Vsi trije deli narodnega parka Zombitse-Vohibasia imajo veliko podobnosti, čeprav Isoky-Vohimeni leži na obrobju masiva Isalo, zato ima nekatere podobnosti vrst z narodnim parkom Isalo, vključno s Pachypodium rosulatum - slonova noga in več vrstami aloe.

Gozdovi[uredi | uredi kodo]

Krošnje gozdov so v povprečju visoke 10–16 m in so predvsem člani družin Euphorbiaceae in Fabaceae (npr. Pongamiopsis pervilleana). Baobabe (Adansonia za in Adansonia grandidieri) skupaj z drugimi višjimi drevesi lahko najdemo, ki se dvigajo nad krošnjami. Pod krošnjami je običajno sloj grmovja, sestavljen predvsem iz lesnih vrst z debelimi, sklerofilnimi listi, vključno s številnimi iz družine Euphorbiaceae, pa tudi vrst iz družin Sapindaceae, Anacardiaceae in Burseraceae. Oddelek Vohibasia ima malo podrastnih grmov, vendar z deževno sezono razvije raznoliko podrast, ki jo sestavljajo večinoma enoletne rastline iz družine Acanthaceae.

Baobab v NP Zombitse-Vohibasia
beločesta sova v gostem grmovju v NP Zombitse-Vohibasia

Grmičevje in travniki[uredi | uredi kodo]

Grmičevje tvori prehodno območje med gozdom in travniki in ima razpršene zaplate grmovnic ali majhnih dreves, kot so Dicoma incana, Dalbergia sp., Stereosperum euphoroides, Rhopalocarpus lucidus, Fernandoa madagascariensis in Diospyros sakalavarum. Grmičevje prehaja v območja savane in v travišča s številnimi vrstami trav. Večina trav je avtohtonih, vendar ne endemičnih vrst, kot je Aristida barbicollis.

Mokrišča[uredi | uredi kodo]

Mokrišča niso obsežna, vendar je v teh bolj vlažnih habitatih mogoče najti Ravenea rivularis (Arecaceae) in Pandanus xerophyta (Pandanaceae) ter Cyperus spp. in Scirpus spp. Tukaj so poročali tudi o endemičnem sladkovodnem vodnem Aponogeton decaryi (NT).

Ohranjanje[uredi | uredi kodo]

Krčenje gozdov je problem znotraj parka z nenehnimi izgubami zaradi sekanja in požiganja. Gozdnate površine so se na podlagi primerjav med fotografijami iz leta 1949 in 1994 znatno zmanjšale, vegetacija pa naj bi bila floristično zmanjšana zaradi požarov, paše in selektivnega brskanja.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Zombitse Vohibasia«. Parc Madagascar. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. junija 2012. Pridobljeno 7. novembra 2016.
  2. »Zombitse and Vohibasia National Park«. Travel Madagascar. Pridobljeno 7. novembra 2016.
  3. IUCN 2019. The IUCN Red List of Threatened Species. Version 2019-2. <https://www.iucnredlist.org>
  4. »Zombitse-Vohibasia National Park and extension«. BirdLife International. Pridobljeno 10. julija 2019.
  5. »Zombitse-Vohibasia«.
  6. »Sakaraha climate: Average Temperature, weather by month, Sakaraha weather averages - Climate-Data.org«. en.climate-data.org. Pridobljeno 25. decembra 2021.
  7. Mittermeier, R.A.; Louis, E.E.; Richardson, M.; Schwitzer, C.; et al. (2010). Lemurs of Madagascar. Illustrated by S.D. Nash (3rd ed.). Conservation International. p. 668–669. ISBN 978-1-934151-23-5. OCLC 670545286.
  8. Jansa, Sharon A; Voahangy Soarimalala, Steven M. Goodman and F. Keith Barker (2008). »Morphometric variation and phylogeographic Structure in macrotarsomys bastardy (rodentia: nesomyidae), an endemic Malagasy dry forest rodent«. Journal of Mammalogy. 89 (2): 316–324. doi:10.1644/07-MAMM-A-029R.1.
  9. »Antweb«.
  10. Mustafa, Ünal; George William Beccaloni (2017). »Revision of the Madagascan Genera Oncodopus Brongniart and Colossopus Saussure (Orthoptera: Tettigoniidae: Conocephalinae; Euconchophorini), with description of Malagasopus gen. nov«. Zootaxa. 4341 (2): 193–228. doi:10.11646/zootaxa.4341.2.2. PMID 29245685.
  11. »Observations · iNaturalist«.
  12. Metamorphosis
  13. Grammangis spectabilis, CR orchid in Zombitse-Vohibasia, Sakaraha
  14. Goodman,S.M., Raherilalao, M. J. & Wohlhauser, S. (eds.). 2018. Les aires protégées terrestres de Madagascar: Leur histoire, description et biote / The terrestrial protected areas of Madagascar: Their history, description, and biota. Association Vahatra, Antananarivo

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]