Pojdi na vsebino

Narodni park Tijuca

Narodni park Tijuca
Parque Nacional da Tijuca
IUCN kategorija II (narodni park)
Pogled na monolitno goro Pedra da Gávea
Zemljevid prikazuje lokacijo Narodni park Tijuca
Zemljevid prikazuje lokacijo Narodni park Tijuca
Bližnje mestoRio de Janeiro
Koordinati22°57′34″S 43°16′40″W / 22.95944°S 43.27778°W / -22.95944; -43.27778
Površina3.958,41 ha
NastanekNarodni park
Nastanek1961
Obiskovalci3.305.010 (leta 2016)
AdministratorICMBio
Unescova svetovna dediščina
Kriterij
Naravno: v, vi
Referenca1100
Vpis2012 (36. zasedanje)

Narodni park Tijuca (portugalsko Parque Nacional da Tijuca) je urbani narodni park v gorah mesta Rio de Janeiro v Braziliji. Park je del biosfernega rezervata Atlantski gozd[1] in ga upravlja Inštitut Chico Mendes za ohranjanje biotske raznovrstnosti (ICMBio).

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Sodobni narodni park Tijuca in njegovi okoliški gozdovi so v veliki meri rezultat pogozdovanja. V 17. stoletju so gozdove v prihodnjem parku okoli Ria de Janeira izkrčili za gorivo, gojenje kave in živino. Potoki v nekdanjem gozdu so bili pomemben vir oskrbe mesta z vodo in ob spremenljivih padavinah je mesto začelo doživljati pomanjkanje vode in hudourniške poplave.

Cesar Peter II. Brazilski je leta 1861 vzpostavil zvezni nadzor nad tem območjem in začela so se prizadevanja za obnovitev nekdanjega gozda na golih pobočjih in zapuščenih poljih.[2] Ponovno zasaditev dreves je izvedlo 6 zasužnjenih oseb.[3] Njihova imena so bila Eleutério, Constantino, Manuel, Mateus, Leopoldo in Maria. Te ljudi je zasužnjila portugalska vlada in jih dala pod nadzor upravitelja gozda Tijuca, majorja Manuela Gomesa Archerja. Od leta 1861 do 1887 so posadili več kot 100.000 dreves. Približno v tem času je bila zgrajena zobata železnica za prevoz potnikov na vrh Corcovada, med letoma 1922 in 1931 pa je bil zgrajen znameniti kip Kristusa Odrešenika.[4]

Leta 1961 je bil gozd Tijuca razglašen za narodni park, leta 2011 pa je bil ustanovljen Carioca Mosaic,[5] vključno s parkom. Leta 2012 je UNESCO pokrajine okoli Ria de Janeira, vključno s parkom, razglasil za svetovno dediščino.[6]

Geografija

[uredi | uredi kodo]
Meje parka od leta 2011

Narodni park Tijuca velja za največji mestni gozd na svetu, ki obsega približno 39,58 kvadratnih kilometrov,[7] čeprav je ta naziv sporen Johannesburgu v Južni Afriki.[8]

Park si deli svoje ime z bairros (soseskami) Tijuca in Barra da Tijuca v bližini. Beseda Tijuca izhaja iz jezika Tupi in pomeni 'močvirje', sklicevanje na laguno Tijuca v sodobni Barra da Tijuca.

Leži v goratem območju, ki obsega masiv Tijuca. Med njegovimi impresivnimi vrhovi so Pedra da Gávea, Corcovado in Pico da Tijuca. Gozd in gore tvorijo naravno mejo, ki ločuje zahodno cono Ria od preostalega mesta ter ločuje severno in južno cono.

V gozdu Tijuca obstaja ena favela, imenovana Mata Machado. Njeni prebivalci so v glavnem potomci tistih, ki so se preselili v regijo v 1930-ih, da bi sodelovali pri prizadevanjih za ponovno zasaditev. Čeprav so se razmere nedavno izboljšale v okviru projekta Favela-Bairro, še vedno prispeva k degradaciji okolja v gozdu.[9]

Ekologija

Gozd je dom na stotine vrst rastlin in prosto živečih živali, mnogim grozi izumrtje, najdemo pa jih le v biomu Atlantskega gozda. Vegetacija je tako gosta, da so znanstveniki ocenili, da so se temperature okolja v okoliških območjih znižale za do 9 °C. V gozdu je tudi okoli 30 slapov.

Zaradi prizadevanj za pogozdovanje v poznem 19. stoletju je približno polovica površine parka mešanica približno 30 avtohtonih drevesnih vrst in desetih vnesenih vrst. Trenutno ga ogrožajo pogosti, naključni požari, ki jih povzročijo ljudje, težavo pa še poveča kolonizacija z bolj vnetljivimi travami, ki izpodrivajo avtohtono vegetacijo.

Turizem

[uredi | uredi kodo]
Zemljevid dela parka Floresta da Tijuca na keramiki azulejo

Zaradi bližine mesta je park zelo obremenjen: leta 2016 je park sprejel 3.305.010 obiskovalcev.[10] Park vsebuje številne zanimivosti, najbolj znana je ogromna skulptura Kristusa Odrešenika. Druge zanimivosti so slap Cascatinha, kapela Mayrink s freskami, ki jih je naslikal Cândido Portinari, gazebo v slogu pagode v Vista Chinesa in velikanska granitna miza, imenovana Mesa do Imperador ('cesarska miza').

Obstajajo številne pohodniške poti. Pogosti cilji so: Slap Diamantina, Papagajev kljun (Bico do Papagaio), Tijucin vrh (Pico da Tijuca), jamski krog (Circuito das Grutas), Lokostrelski hrib (Morro do Archer), Anhanguerin hrib (Morro da Anhanguera), razgledna točka Excelsior (Mirante do Excelsior) in Netopirjevo jamo (Caverna dos Morcegos).

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Carreiro, Margaret M.; Zipperer, Wayne C. (2011). »Co-adapting societal and ecological interactions following large disturbances in urban park woodlands«. Austral Ecology (v angleščini). 36 (8): 904–915. Bibcode:2011AusEc..36..904C. doi:10.1111/j.1442-9993.2010.02237.x. ISSN 1442-9993. Arhivirano iz spletišča dne 28. decembra 2021. Pridobljeno 28. marca 2021.
  2. »Rio De Janeiro - Tijuca National Park«. Hidden Journeys - explore the world from the air. Arhivirano iz spletišča dne 14. julija 2014. Pridobljeno 8. julija 2014.
  3. Drummond, José (1996). »The Garden in the Machine: An Environmental History of Brazil's Tijuca Forest«. Environmental History. 1 (1): 83–104. doi:10.2307/3985065. ISSN 1084-5453. JSTOR 3985065.
  4. »Christ the Redeemer | History, Height, & Facts«. Encyclopedia Britannica (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 28. decembra 2021. Pridobljeno 28. marca 2021.
  5. »Instituto Chico Mendes de Conservação da Biodiversidade - Mosaico Carioca«. www.icmbio.gov.br. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. decembra 2021. Pridobljeno 28. marca 2021.
  6. »Rio de Janeiro: Carioca Landscapes between the Mountain and the Sea«. UNESCO World Heritage Centre (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 28. decembra 2021. Pridobljeno 28. marca 2021.
  7. »Instituto Chico Mendes de Conservação da Biodiversidade - Parna da Tijuca«. www.icmbio.gov.br (v portugalščini). Arhivirano iz spletišča dne 28. marca 2021. Pridobljeno 28. marca 2021.
  8. Katlego Disemelo (23. maj 2013). »Is Johannesburg the world's largest man-made forest? The claim is a myth«. Africa Check. Arhivirano iz spletišča dne 12. novembra 2020. Pridobljeno 30. septembra 2013.
  9. Duarte & Magalhaes, as cited in Del Rio & Siembieda, p. 284
  10. »Parques nacionais registram recorde de visitantes pelo 10º ano consecutivo«. G1 (v portugalščini). 21. februar 2017. Arhivirano iz spletišča dne 17. junija 2024. Pridobljeno 28. marca 2021.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]