Nada Žagar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Nada Žagar, doprsni kip v Ilirski Bistrici
Nada-žagar.jpg
Rojstvo13. september 1924({{padleft:1924|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})
Srednja Dobrava
Smrt11. december 1944({{padleft:1944|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:11|2|0}}) (20 let)
Šibenik
DržavljanstvoFlag of Yugoslavia (1918–1941).svg Kraljevina Jugoslavija
Poklicpartizanka
Poznana poaktivistka SKOJ in OF, nosilka spomenice 1941

Nada Žagar (partizansko ime Breza), aktivistka SKOJ-a in OF ter borka v NOB, * 13. september 1924, Srednja Dobrava na Gorenjskem, † 11. december 1944, Šibenik.[1]

Življenje in politično delovanje[uredi | uredi kodo]

Odraščala je skupaj z bratoma Stanetom in Iztokom, sestro Savico in sestro dvojčico Danico. Oče Stane Žagar je bil učitelj, predvojni politični in kulturni delavec, partizanski borec, posthumno proglašen za narodnega heroja, mati Pepca, roj. Mikluš, se je prav tako prosvetno in politično udejstvovala. V takšnem okolju se je Nada navzela levičarskih idej. Vse od leta 1938 je bila članica SKOJ-a, med okupacijo je v Ljubljani delovala kot aktivistka OF. Od aprila 1942 do kapitulacije Italije je bila v italijanskih zaporih. Jeseni 1943 je sodelovala pri ustanavljanju prekomorskih brigad v Carbonari in Gravini. Od decembra 1943 se je kot sekretarka SKOJ-a III. prekomorske brigade borila v Dalmaciji. 29. novembra 1944 je bila pri Kninu hudo ranjena, tako da je 11. decembra 1944 ranam podlegla. Pokopana je skupaj z očetom, bratom Stanetom ter drugimi borci na pokopališču na Srednji Dobravi, kamor so posmrtne ostanke preselili leta 1946. Po njej se imenuje Mladinski klub Nade Žagar (MKNŽ), ustanovljen leta 1966 v Sokolskem domu v Ilirski Bistrici, ki je prostor alternativne kulture.

Iz 3. prekomorske brigade je Nada svoji materi med drugim napisala tole:

Ljuba mati! Oglašam se Ti iz domovine, z Visa. Več kot šest mesecev sem že tu, šest mesecev, in šele sedaj sem našla priliko, da Ti pišem. Ko pomislim, da bo preteklo že dve leti, skoraj ne morem verjeti. In vendar je tako. Čas hitro teče, borba se nadaljuje in mi živimo naprej, spreminjamo se s časom, v katerem živimo. Res, mati, skoraj bi rekla, da je v nas velika sprememba, da smo postali ljudje novega kova - ljudje borbe.

Nada (desno) s sestro Danico

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Na spomeniku v Ilirski Bistrici je pomotoma vklesan datum smrti 12. 11. 1944. Drugačni so tudi podatki o smrti v Radovljiškem zborniku 1990: ranjena naj bi bila 1. dec., umrla pa 12. dec. 1944.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Jože Šmit: Pripoved o Brezi. Ljubljana: Borec, 1990. (COBISS)
  • Arhiv IZDG; Prekomorci, 1965 (s sliko); A. Klun, PDk 1966, št. 120; K. Butorović in A. Klun, Tretja prekomorska brigada, 1967.
  • B. Držaj, TV–15, 1977, št. 50.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]