Muajjad al-Din al-Urdi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Al-Urdijev rokopis Risala fi Kayfiyyat al-Arsad wa-ma Yuhtaju Ila 'ilmihi Wa-'Amalihi Min al-Turuq al-Mu'addiya ila Ma'rifat 'Awdat al-Kawakib; kopija iz 15. stoletja, ustvarjena v Iranu

Al-Urdi, s celim imenom Muajjad Al-Din Al-Urdi Al-Amiri Al-Dimaški[1] (arabsko مؤيد الدين العرضي العامري الدمشقي, muajid aldijn aleardii aleamirii aldimashqii) je bil srednjeveški sirski arabski astronom in geometer,[2] * okoli 1200, † 1266.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Rojen je bil v vasi ʿUrḍ v Sirski puščavi med Palmiro in Resafo in nekje pred letom 1239 prišel v Damask, kjer je delal kot inženir in učitelj geometrije ter izdeloval instrumente za al-Malika al-Mansurja iz Homsa. Leta 1259 se je odzval na prošnjo Nasirja al-Din al-Tusija, naj pomaga zgraditi observatorij v Maraghi pod pokroviteljstvom Hulegu kana, in se preselil v Maragho v severozahodnem Iranu.[1]

Al-Urdijevi najpomembnejši deli sta Risālat al-Raṣd, razprava o opazovalnih instrumentih, in Kitāb al-Hayʾa (كتاب الهيئة), delo o teoretični astronomiji. Najbolj opazno je vplival na Bar Hebraeusa in Qutb al-Din al-Širazija. V svojih delih ga je citiral arabski astronom Ibn al-Šatir.[1]

Al-Urdi je za observatorij v Maraghi zgradil posebne naprave in vodna kolesa za oskrbo observatorija s pitno vodo. Skonstruiral je tudi nekaj instrumentov, ki so jih uporabljali v observatoriju, leta 1261/1262. Al-Urdijev sin, ki je prav tako delal v observatoriju, je naredil kopijo očetove Kitāb al-Hayʾa in leta 1279 izdelal nebesni globus. Njegov globus je leta 1562 kupil saški volilni knez Avgust in je od takrat shranjen v Dresdenu, zdaj v Matematično-fizikalnem salonu.[3]

Al-Urdi je bil član skupine islamskih astronomov iz 13. in 14. stoletja, ki so bili dejavni kritiki astronomskega modela, predstavljenega v Ptolomajevem Almagestu. Njihova dela so v 15. stoletju prišla v Evropo in morda vplivala na Kopernikovo delo De revolutionibus orbium coelestium (O kroženju nebesnih krogel). To velja zlasti za "Urdijevo lemo", razširitev Apolonijevega izreka, ki je omogočila zamenjavo ekvanta v Ptolemajevem astronomskem modelu z enakovrednim epiciklom, ki se giblje okoli diferenta s središčem na polovici razdalje do točke ekvanta.[4]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 Schmidl, Petra G. (2007). "ʿUrḍī: Muʾayyad (al‐Milla wa‐) al‐Dīn (Muʾayyad ibn Barīk [Burayk) al‐ʿUrḍī (al‐ʿĀmirī al‐Dimashqī)"]. V Thomas Hockey in drugi (ur.). The Biographical Encyclopedia of Astronomers. New York: Springer. str. 1161–2. ISBN 978-0-387-31022-0. (PDF).
  2. "Urdi". islamsci.mcgill.ca.
  3. Drechsler, Adolph (1873). Der Arabische Himmels‐Globus angefertigt 1279 zu Maragha von Muhammed bin Muwajid Elardhi zugehörig dem Königl. Mathematisch‐physikalischen Salon zu Dresden Dresden: Königl. Hofbuchhandlung von Hermann Burdach. 2nd edition. Astronomische Instrumente, Vol. 4, str. 215–241.
  4. Saliba, George (2007). Islamic Science and the Making of the European Renaissance. MIT Press. str. 203 – prek EBSCOHost.