Mojca Platner

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Mojca Platner
Portret
Rojstvo1945[1]
Ljubljana
Državljanstvo SFRJ
 Slovenija
Poklicmanekenka, igralka, udeleženka lepotnih tekmovanj
Otroci1

Mojca Platner, slovenska manekenka, fotomodel in filmska igralka, * Ljubljana[2]

Kot 20-letna študentka iz Ljubljane je zmagala na Miss Slovenije 1966 .[3] Zmagala je tudi na mednarodnem lepotnem tekmovanju Miss Bled 1964.[4]

Pri 14. letih jo je v baletni šoli odkril režiser Boštjan Hladnik in čez nekaj mesecev je zaplesala v njegovem filmu Ples v dežju.[5]

Bila je manekenka v Rimu, Benetkah, Milanu, Parizu in Londonu. Snemala je za ameriški Vogue.[6] Od manekenstva se je poslovila leta 2009 na reviji ljubljanske krznarke Milene Eber.[2]

Manekenstvo[uredi | uredi kodo]

Kot model je začela delati pri 14-ih letih (oz. 17-ih),[5] najprej v Ljubljani, nato še v Zagrebu in Ljubljani. V tujino je prodrla, ko so jo opazili v Zagrebu na reviji Nočni modni koncert. V Sloveniji je potem delala zelo malo, saj je bila le ena modna revija na leto, v okviru modnega sejma, tovarne pa so za svoje revije zahtevale preveč časa, saj je moral model njihova oblačila pomerjati. Na potovanjih ni imela časa spoznavati mest. Za neuspeh jugoslovanskih manekenk v tujini je krivila zahtevo modne industrije po ozkih bokih širine 88 ali 89 centimetrov. Poleg tega je manekenka lahko imela obseg prsi največ 84 centimetrov, višino pa najmanj 173 centimetrov. Obraz je bil manj pomemben, kot pa prožnost, eleganca gibanja in fotogeničnost, tudi zaradi tega, ker so bila dekleta na revijah naličena do neprepoznavnosti.[6] Do začetka osemdesetih let svetovno uspešne manekenke niso imele statusa superzvezd.[2]

Prvi tuji kreator, za katerega je delala, je bil Cerutti. Leta 1970 je delala še za Milo Schoen (Milano), Roberto Camierino (Benetke) in Lanvina (Pariz). Leta 1971 je nastopila na modnih revijah za princeso Ireno Galitzino[nb 1](Rim) in zagrebčanko Franko Kutleša (London).[6]

Zasebno[uredi | uredi kodo]

Njen oče je bil arhitekt, ki ga je mlada izgubila. Njena stroga mama ni podpirala njene odločitve za balet in manekenstvo. Ima mlajšo sestro, farmacevtko, ki ji ni hotela slediti v šovbiznis.[2]

Bila je poročena s Čedom Komljenovićem, črnogorsko-hrvaškim fotoreporterjem, s katerim ima hčer.[5] Leta 1964 je maturirala na Gimnaziji Jožeta Plečnika (Šubičeva).[9]

Filmografija[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Angleško: Irene Galitzine, rusko: Irina Golitsyna[7][8]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Sa 64 godine napuštam modu — 2009. — ISSN 1330-9048; 1331-8209
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 »Sa 64 godine napuštam modu – Nacional.hr«. arhiva.nacional.hr (v hrvaščini). 27. oktober 2009. Pridobljeno 15. septembra 2020.
  3. str. 4, Primorski dnevnik, 10. julij 1966, letnik 22, številka 6447, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  4. Miss Bled 1964, str. 4, Gorenjski Glas, 19. avgust 1964, l. 17, št. 65
  5. 5,0 5,1 5,2 Krišelj, Urška (4. maj 2010). »Še zmeraj čedna!«. Revija Zarja. Pridobljeno 15. septembra 2020.
  6. 6,0 6,1 6,2 Koroško ime in pariške obleke, str. 42-43, Puhar, Alenka (20. april 1971), Tovariš, letnik 27, številka 16, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  7. Princess Irene Galitzine Dies; Founder of a Fashion House, Wilson, Eric (22. oktober 2006), nytimes.com, (angleščina)
  8. Russian princess Irina Golitsyna dictated Italian fashion, allrus.me, (angleščina)
  9. Gimnazija Šubičeva 1, Ljubljana (1997). »Zbornik maturantov in profesorjev« (PDF). gjp.si. str. 17. Pridobljeno 15. septembra 2020.
  10. Arhiv Republike Slovenije. »SI AS 1086/2034 Mojca, 1972 (Združeni dokumenti)«. arsq.gov.si. Pridobljeno 15. septembra 2020.[mrtva povezava]
  11. »Mojca Platner«. BFI (v angleščini). Pridobljeno 15. septembra 2020.
  12. Kratke filmske vesti, str. 3, Primorski dnevnik, 18. februar 1969, letnik 25, številka 7234, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  13. Tovariš, str. 3, 4. februar 1969, letnik 25, številka 5, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  14. »Ples v dežju (1961)«. kumba.agrft.uni-lj.si. Pridobljeno 15. septembra 2020.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]