Miroslav Slana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Miroslav Slana
Rojstvo4. julij 1949({{padleft:1949|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:4|2|0}})
Sovjak, Sveti Jurij ob Ščavnici
Smrtfebruar 2019[1] (69 let)
DržavljanstvoFlag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Poklicpisatelj, pesnik, dramatik, esejist, kritik, publicist

Miroslav Slana (psevdonim Miros), slovenski dramatik, esejist, pesnik, pisatelj, publicist in kritik, * 4. julij 1949, Sovjak - umrl: februar 2019.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Miroslav Slana je študiral primerjalno književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani in Zagrebu. Delal je kot svobodni književnik in publicist v Mariboru.

Prejel je literarne nagrade in priznanja na: jugoslovanskem festivalu Kurirček, Zmajevih igrah, razpisu za short story 7D, gledališkem festivalu v Kranju za izvirno odrsko delo, literarnem Štatenbergu, ZBZ Slovenije, Zlati mikrofon na festivalu narečnih popevk, diplomo Dalmaciji u pohode, itn.

Literarno delo[uredi | uredi kodo]

Napisal je nad 20 knjig za odrasle in otroke. Pozornost je pritegnil že v Pavlihi in drugih javnih občilih z aforizmi, s satiro in humoreskami, ki so bile objavljene pod pravim imenom in psevdonimi. Zaradi aforizmov je bil obsojen. Njegov roman Poletarec je bil v času Jugoslavije 4 leta zaprt v »bunkerju« z obrazložitvijo, da je idejno škodljiv in je izšel šele 4 leta po natisu (1981).

Odmevali so njegovi polemični eseji, npr. esej O umu in mišicah, ki je izhajal v Teleksu in reviji 2000 je preveden v francoski literarni reviji. Raziskoval je mejne znanosti, žensko in moško homoseksualnost, prostitucijo, asimilacijske procese ob slovenski meji, narodopisje, šaljive vaške grbe, otroško folkloro, grafite skozi čas itn.

Uveljavil se je z intervjuji in literarnimi portreti narodnih herojev, igralcev, literatov, znanstvenikov.

S publicistični in literarnimi zapisi, kritikami in komentarji je nastopal v domačih in tujih revijah, časopisih in samostojnih izdajah. Kot kolumnist je kritično-satirično spremljal RTV programe pod svojim imenom in tudi pod psevdonimi. V sedemdesetih letih 20. stoletja je doma in na tujem pripravil takrat še neznane performanse in multimedijske nastope, npr.: Festival eksperimentalne supermotorične poezije na drevesih v ljubljanskem parku Tivoli; Performans za odtajanje slovenske zavesti do vratu v zemlji na športnem stadionu v Mariboru; Multimedijski nastop z magnetofonoma, mavcem in poezijo v izložbi Ars Maribor. Odlomki Mirosove vezane, nevezane, esejistične in kritiške beseda so bili priobčeni v Argentini, Avstriji, Francija|Franciji Nemčiji, ZDA, in v bivših jugoslovanskih republikah.

Samostojne knjige[uredi | uredi kodo]

  • Dedova piščal (1970)
  • Iz ljubezni do nekaterih reči (1971)
  • Na zelenem oslu (1973)
  • Babičina skrinja (1974)
  • Podlasica in drugi jaz (1974)
  • Raztelešenje (1977)
  • Proletarec (1981)
  • Podobice iz zemlje (1982)
  • Igrajmo se gledališče (1987)
  • Oživitev dr. Antona Korošca (1991)
  • Pisana duša Lenta (1994)
  • Prleške pesmi (1997)
  • Besedne vragolije (1998)
  • Slovenski sij svetosti (2001)
  • Bisernica (2006)
  • Sesam mozeg zemlje (2005)
  • Štorkljina kri (2008)
  • Boljševik starogorski (2013)
  • Prlek iz Amerike (2013)

Otroška literatura[uredi | uredi kodo]

  • Kurirčkov kruhek - slikanica (1981)
  • Joj ne vedi se kot slon - otroški »ne-bonton« (1984)
  • Baubauci - zbirka šaljivih zgodb (1988)
  • Kraljevina packarija (1993)

Znane so tudi lutkovne igrice[uredi | uredi kodo]

  • Pinka potepinka (uprizorjena 1881)
  • Zajci in Vesoljičica (uprizorjena 1986)
  • Zački in papagaj bežijo v gore
  • Pustolovščine na rožnati zvezdi
  • Bibe z griča (uprizorjena 1983)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Enciklopedija Slovenije; knjiga 16, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002
  • Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978


  1. Multimedijski center RTV Slovenija