Miron

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Miron
Portret
Rojstvo 5. stoletje pr. n. št.
Eleutherae[d]
Smrt 5. stoletje pr. n. št.
Državljanstvo Atene (država)
Poklic kipar, umetnik
Torzo Metalca diska, Muzej svetega Rajmonda v Toulousu

Miron iz Elevter (starogrško Μύρων: Mīron), okoli 480 pr. n. št. do 445 pr. n. št., je bil atenski kipar [1]. Rojen je bil v Elevterah na meji Bojotije in Atike. Po Plinijevem delu Naravoslovje v 37 knjigah (Naturalis historia) je bil njegov učitelj Ageladas iz Argosa [2]. Geograf Pavzanias je opozoril, da so Mironove skulpture stale na prvotnem kraju še v 2. stoletju.

Ugled[uredi | uredi kodo]

Miron je delal izključno v bronu [3]. Čeprav je naredil nekaj kipov bogov in junakov, je bil slaven predvsem zaradi predstavitve športnikov. Po mnenju mnogih v antiki je z njimi naredil revolucijo, uvedel je več drznejših položajev telesa in popolnejši ritem, ki dele povezuje v celoto. Plinij je zapisal, da so Mironova dela boljša v razmerjih (numerosior) kot Poliklejtova in "skrbnejša" [4], boljša v razmerjih (numeri) in hkrati prepričljivejša, resničnejša, skladnejša: diligentia je označevala "pozornost za detajle" in je bila za antične kritike značilna za najboljša umetniška dela. [5]

Dela[uredi | uredi kodo]

Mironov Metalec diska

Njegova najbolj znana dela po Plinijevem delu Naravoslovje (34.57-59) so bili krava, pes (canem, Kerber?), Perzej, satir Marsias občuduje flavto in Minerva (Atena), Heraklej, ki je bil odnesen v svetišče, posvečeno Pompeju Velikemu na hipodromu Circus Maximus, Metalec diska in Apolon za Efez, "ki ga je triumvir Antonij odnesel iz Efeza, Avgust ga je obnovil, potem ko je bil opozorjen v sanjah". [6] Zgodnji cesarski rimski pisatelji so Mirona cenili kot največjega grškega kiparja in njegov ugled je ostal na visoki stopnji. Zdi se, da je bila Krava slavna, ker je bila večkrat omenjena v epigramih [7], ki pa seveda ne govorijo o njenem položaju kot kipu.

Hiona, olimpijskega zmagovalca iz Šparte v 7. stoletju pr. n. št., je Miron upodobil v bronu v idealizirani obliki. [8]

Pripisovanje del Mironu[uredi | uredi kodo]

Epigram o Ladasu, najhitrejšem tekmovalcu njegovega časa, omenja, da ga je upodobil Miron, a ohranjena ni nobena kopija. Lukijanov opis[9] je dokončno opredelil Mironovega Metalca diska. Znanih je več kopij, od katerih je najboljša v palači Massimi v Termah v Rimu. Strabo je zapisal nekaj zgrešenih pripomb, ki so se nanašale na Mirona, še posebej skupine s Samosa; za več ohranjenih glav je namreč C. K. Jenkins leta 1926 menil, da so kopije Mironove Samoške Atene. [10]

Marmorna figura v Lateranskem muzeju, ki je zdaj obnovljena kot plesoči satir, je skoraj gotovo kopija Mironovega dela, Marsias pobere avlos, ki ga je Atena odvrgla. [11] Celotna skupina je kopirana na atenske kovance, vaze in v reliefu, predstavljajo Marsia kot nihajočega med radovednostjo in strahom zaradi Ateninega nezadovoljstva. Starodavni kritiki pravijo o Mironu, da mu je čudovito uspelo v figure vtisniti življenje in gibanje, vendar mu ni uspelo prikazati čustev. Telesa njegovih moških so veliko večja od glave. Obraz Marsia je skoraj maska; toda iz njegove drže dobimo živahen vtis o strasti, ki ga preveva. Obraz Metalca diska je miren in neroden, vse mišice njegovega telesa pa so osredotočene na moč in uspeh.

Adolf Furtwängler je veliko drugih del pripisal šoli ali vplivu Mirona[12], a to ni dokazano. Na papirusu iz Oksirinha so datumi zmagovalcev v Olimpiji. Miron je naredil kip športnika Timanta, ki je zmagal v Olimpiji leta 456 pr. n. št., in Licina, zmagovalca leta 448 pr. n. št. in 444 pr. n. št. Te letnice pomagajo pri določitvi drugih datumov. Bil je sodobnik, a nekoliko starejši, Fidije in Poliklejta. [13]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Pausanias' references (e.g. 6.8.4, etc.) seem to suggest that he habitually signed his works "Myron the Athenian": Eleutherae became an Athenian Deme|demos in 460 BCE.
  2. ^ Pliny, Natural History 34.57, suggests that Myron was also in some sense self-taught: "Hageladae et ipsum discipulum." The account of Myron directly follows Pliny's account of Polyclitus of Sicyon, also a pupil of Ageladas.
  3. ^ Pausanias thought a xoanon was by Myron (Pausanias 2.30.2)
  4. ^ "numerosior in arte quam Polyclitus et in symmetria diligentior"
  5. ^ Ellen E. Perry, "Notes on Diligentia as a term of Roman art criticism" Classical Philology 95.4 (October 2000), pp. 445-458.
  6. ^ "fecit et canem et discobolon et Perseum et pristas et Satyrum admirantem tibias et Minervam, Delphicos pentathlos, pancratiasta, Herculem, qui est apud circum maximum in aede Pompei Magni. fecisse et cicadae monumentum ac locustae carminibus suis Erinna significat. fecit et Apollinem, quem ab triumviro Antonio sublatum restituit Ephesiis divus Augustus admonitus in quiete"
  7. ^ There are thirty-six epigrams on Myron's heifer in the Greek Anthology, most of them remarking on its realism.
  8. ^ Pausanias iii.14.3.
  9. ^ Lucian of Samosata, Philopseudes 18.
  10. ^ C.K. Jenkins, "The Reinstatement of Myron" The Burlington Magazine for Connoisseurs 49 No. 283 (October 1926), pp. 182-192.
  11. ^ Pausanias, 1.24.1; H. Anne Weis, "The 'Marsyas' of Myron: Old Problems and New Evidence" American Journal of Archaeology 83.2 (April 1979), pp. 214-219, distinguishes two versions.
  12. ^ A. Furtwängler, Masterpieces of Greek Sculpture, (London) 1907, 168—2 19
  13. ^ Bernard Pyne Grenfell and Arthur Surridge Hunt, The Oxyrhynchus Papyri 1899, p 86f.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]