Mirenski grad

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Mirenski Grad
Lega Mirenskega Gradu
Lega Mirenskega Gradu
Lega nad Mirnom
Občina Miren - Kostanjevica
Koordinati 45°53′0.93″N 13°36′15.18″E / 45.8835917°N 13.6042167°E / 45.8835917; 13.6042167Koordinati: 45°53′0.93″N 13°36′15.18″E / 45.8835917°N 13.6042167°E / 45.8835917; 13.6042167
Uradno ime: Miren - Arheološko območje Grad
Razglasitev 28. avgust 1985
evid. št. 4737[1]
Mirenski grad is located in Slovenija
Mirenski grad
Geografska lega: Mirenski Grad, Slovenija

Mirenski Grad (poitalijančeno Grado di Merna) je 120 metrov visoka dominantna vzpetina nad krajem Miren pri Novi Gorici. Nahaja se v sklopu treh dominantnih vzpetin, ki si v rahlem loku sledijo v smeri od severozahoda proti vzhodu, zato je bil ta grič kot pomembna strateška točka priča krvavim spopadom v prvi in drugi svetovni vojni. Ime je dobil po srednjeveškem gradu. Danes je priljubljena romarska in izletniška točka.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ta dominantna vzpetina je bila poseljena že v prazgodovini, kar nakazujejo lončenina in manjši ostanki zidov gradišča. Dejavnost se je nadaljevala v antiki, ko je tu stala manjša postojanka, ki naj bi služila varovanju prehoda čez Sočo. Nato je za nekaj stoletij grad ostal nedejaven.

Po domnevah se lahko srednjeveška utrdba na Mirenskem Gradu, iz katerege izvira tudi ime te dominantne vzpetine, prvič omenja že leta 976, ko je cesar Oton podelil Oglejskemu patriarhatu utrdbo, ki je služila straženju prehoda čez Sočo. Tudi lastniška cerkev na Mirenskem Gradu naj bi tam stala že v drugi polovici 10. stoletja ali še celo prej.

V dokumentu iz leta 1392 je razvidno, da sta bila cerkev in grad okoli nje znano romarsko središče, saj so bera in darovi k tej podružnici močno presegali bero in darove k Mirenski farni cerkvi.

V 14. stoletju naj bi Oglejski patriarhat Mirenski Grad prepustil servitskemu redu, ki naj bi predhodni dvor ali grad ob podružnični cerkvi vključili v samostanski kompleks. Ta naj bi bil močneje utrjen v času turških vpadov, vanj pa so se zatekali okoliški kmetje. Grad nad Mirnom je pozneje prešel v last rodbine vitezov Tossi. Leta 1515 je bil grad povsem opustošen med kmečkim puntom.

Med letoma 1753 in 1756 je takratni Mirenski župnik Peter Marušič dal na mestu predhodne srednjeveške cerkve in samostana servitskega reda zgraditi baročno cerkev Žalostne Matere Božje.

Med letoma 1862 in 1886 pa je Mirenski župnik Janez Eleršič dal postaviti novo troladijsko cerkev v neorenesančnem slogu. Ob cerkvenem pročelju sta stala dva zvonika. Leta 1913 je bila ob cerkvi postavljena misjonska hiša - vanjo pa so se leta 1914 vselili Lazaristi. Istega leta je bila podrta baročna Marušičeva cerkev.

Med prvo svetovno vojno je bil Grad povsem opustošen. Prva granata je na cerkev padla 7. decembra 1915.

Cerkev Žalostne Matere Božje je bila kot neoromanska triladijska bazilika obnovljena od leta 1924 do 1931 po načrtih Goričana Umberta Cuzzija. Postaje križevega pota (kalvarije) ob cesti na Mirenski Grad so sezidali leta 1931 po načrtih arhitekta Ivana Vurnika.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 4737". Register nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.