Minister za notranje zadeve Italijanske republike

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Minister za notranje zadeve Italijanske republike (italijansko Ministro dell'Interno) ali krajše notranji minister predseduje ministrstvu, ki je zadolženo za izvajanje političnih smernic vlade. Glavne naloge ministrstva so:

Sedež ministrstva za notranje zadeve Italijanske republike je v Rimu, v palači Viminale. Trenutni (2013) minister je Angelino Alfano.

Seznam ministrov za notranje zadeve[uredi | uredi kodo]

Seznam ministrov za notranje zadeve Italijanske republike od nastanka države do leta 2013.

Republiški minister Stranka Mandat Vlada
Alcide De Gasperi Krščanska demokracija (DC) 14. julija 1946 - 2. februarja 1947 De Gasperi II
Mario Scelba Krščanska demokracija (DC) 2 .februarja 1947 - 16. julija 1953 De Gasperi III
De Gasperi IV
De Gasperi V
De Gasperi VI

De Gasperi VII
Amintore Fanfani Krščanska demokracija (DC) 16. julija 1953 - 18. januarja 1954 De Gasperi VIII
Pella
Giulio Andreotti Krščanska demokracija (DC) 18. januarja 1954 - 10. februarja 1954 Fanfani I
Mario Scelba Krščanska demokracija (DC) 10. februarja 1954 - 6. julija 1955 Scelba
Fernando Tambroni Krščanska demokracija (DC) 6. julija 1955 - 15. februarja 1959 Segni I
Zoli
Fanfani II
Antonio Segni Krščanska demokracija (DC) 15. februarja 1959 - 25. marca 1960 Segni II
Giuseppe Spataro Krščanska demokracija (DC) 25. marca 1960 - 26. julija 1960 Tambroni
Mario Scelba Krščanska demokracija (DC) 26. julija 1960 - 21. februarja 1962 Fanfani III
Paolo Emilio Taviani Krščanska demokracija (DC) 21. februarja 1962 - 21 junija 1963 Fanfani IV
Mariano Rumor Krščanska demokracija (DC) 21. junija 1963 - 4. decembra 1963 Leone I
Paolo Emilio Taviani Krščanska demokracija (DC) 4. decembra 1963 - 24. junija 1968 Moro I
Moro II
Moro III
Franco Restivo Krščanska demokracija (DC) 24. junija 1968 - 17. februarja 1972 Leone II
Rumor I
Rumor II
Rumor III
Colombo
Mariano Rumor Krščanska demokracija (DC) 17. februarja 1972 - 7. julija 1973 Andreotti I
Andreotti II
Paolo Emilio Taviani Krščanska demokracija (DC) 7. julija 1973 - 23. novembra 1974 Rumor IV
Rumor V
Luigi Gui Krščanska demokracija (DC) 23. novembra 1974 - 12. februarja 1976 Moro IV
Francesco Cossiga Krščanska demokracija (DC) 12. februarja 1976 - 11. maja 1978[1] Moro V
Andreotti III
Andreotti IV
Virginio Rognoni Krščanska demokracija (DC) 13. junija 1978 - 13. julija 1983[2] Andreotti IV
Andreotti V
Cossiga I
Cossiga II
Forlani
Spadolini I
Spadolini II
Fanfani V
Oscar Luigi Scalfaro Krščanska demokracija (DC) 4. avgusta 1983 - 28. julija 1987 Craxi I
Craxi II
Fanfani VI
Amintore Fanfani Krščanska demokracija (DC) 28. julija 1987 - 13. aprila 1988 Goria
Antonio Gava Krščanska demokracija (DC) 13. aprila 1988 - 16. oktobra 1990 De Mita
Andreotti VI
Vincenzo Scotti Krščanska demokracija (DC) 16. oktobra 1990 - 28. junija 1992 Andreotti VI
Andreotti VII
Nicola Mancino Krščanska demokracija (DC) 28. junija 1992 - 19. aprila 1994[3] Amato I
Ciampi
Roberto Maroni Lega Nord 10. maja 1994 - 17. januarja 1995 Berlusconi I
Antonio Brancaccio Neodvisni 17. januarja 1995 - 8. junija 1995 Dini
Giovanni Rinaldo Coronas Neodvisni 8. junija 1995 - 17. maja 1996 Dini
Giorgio Napolitano Levi demokrati (PDS) 17. maja 1996 - 21. oktobra 1998 Prodi I
Rosa Russo Iervolino Ljudska stranka (PPI) 21. oktobra 1998 - 22. decembra 1999 D'Alema I
Enzo Bianco Demokrati 22. decembra 1999 - 11. junija 2001 D'Alema II
Amato II
Claudio Scajola Forza Italia 11. junija 2001 - 3. julija 2002 Berlusconi II
Giuseppe Pisanu Forza Italia 3. julija 2002 - 17. maja 2006 Berlusconi II
Berlusconi III
Giuliano Amato Demokratična stranka (PD) 17. maja 2006 - 8. maja 2008 Prodi II
Roberto Maroni Lega Nord 8. maja 2008 - 16. novembra 2011 Berlusconi IV
Anna Maria Cancellieri Neodvisni 16. novembra 2011 - 28. aprila 2013 Monti
Angelino Alfano Ljudstvo svobode (PdL) od 28. aprila 2013 Letta

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Minister Francesco Cossiga je odstopil zaradi uboja Alda Mora. Nadomestil ga je ad interim ministrski predsednik Giulio Andreotti.
  2. ^ Minister Virginio Rognoni je podal ostavko tri tedne pred odstopom vlade, ker se je želel posvetiti pripravam Krščanske demokracije na deveto legislaturo. Nadomestil ga je ad interim ministrski predsednik Amintore Fanfani.
  3. ^ Minister Nicola Mancino je podal ostavko tri tedne pred odstopom vlade, ker se je želel posvetiti preureditvi svoje stranke (PPI Partito Popolare Italiano), ki je bila popolnoma poražena na marčnih volitvah. Nadomestil ga je ad interim ministrski predsednik Carlo Azeglio Ciampi.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Bartolotta F.: Parlamenti e governi d'Italia dal 1848 al 1970, Roma 1971


Glej tudi[uredi | uredi kodo]

seznam ministrov za notranje zadeve Italijanske republike