Miha Koren
| Miha Koren | |
|---|---|
 | |
| Gerent Krajevne občine Trbovlje | |
| Na položaju junij 1923 – 31. oktober 1923 | |
| Predhodnik | Robert Plavšak |
| Naslednik | Anton Fortič |
| Osebni podatki | |
| Rojstvo | Mihael Koren 1882 Trbovlje |
| Smrt | ne pred 1960 in ne pozneje od 1970 Trbovlje |
| Narodnost | slovenska |
| Politična stranka | JSDS (do 1923) |
| Zakonci | Julija |
| Otroci | Fric, Hinko, Anton |
| Poklic | lokalni politik, zlatar |
Miha Koren, slovenski zlatar in politik, *1882, Trbovlje, † verjetno 1960. ali 1970. leta, Trbovlje.
Življenje in delo[uredi | uredi kodo]
Podatkov o Mihi Korenu je zelo malo. Vzrok za to naj bi bil požar, ki je Korenovo domačijo prizadel kmalu po vselitvi. Odlikoval se je z znanjem več jezikov in izredno razgledanostjo, veljal pa je tudi za dobrega odločnega voditelja in organizatorja.
Leta 1918 je v lastni hiši (danes Trg Franca Fakina 1) odprl zlatarno Koren (leta 1954 preimenovano v Zlatarstvo Trbovlje), ki je leta 1924 imela že 20 zaposlenih. Delo je potekalo ročno. Zlatarna je dobivala naročila in zaposlene iz cele Jugoslavije.[1] Kot nadzornik dela je bil Koren zelo natančen. V primeru najmanjše napake pri izdelku je z mirnim glasom delavcu velel, naj napako popravi.
V seznamu komunistov okrajnega celjskega glavarstva je bil opisan: »Miha koren, zlatar, državni poslanec, rojen 1882 v Trbovljah. Velike postave, vitkega života, suhega dolgega obraza, pristrižene kostanjeve brke, take lase. Voditelj komunistov, nevaren protidržaven agitator v zvezi z inozemskimi elementi, potuje pogosto na agitacijska pota v razlilne smeri in preskrbuje komunistično organizacijo s prepovedanimi časopisi in brošurami. Bil na kongresu III. internacionale v Moskvi. Po izgonu v Veliko Pirešico dne 6. 9. 1921 popolnoma miren.«
Junija 1923 je bil Koren na izrecno zahtevo ljubljanskega vodstva radikalne stranke[2] imenovan za gerenta občine Trbovlje. 1. novembra ga je nasledil deželni uradnik Anton Fortič. Istega leta je Koren dokončno zapustil komunistične vrste.
V 1960. letih je zlatarno kupila občina, Koren se je v podobnem času zaradi prevelikega števila naročil in osebne starosti upokojil. Imel je tri sinove (Fric, Hinko in Anton)., ki so živeli v Sevnici, v Brestanici in v Trbovljah.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Zlatarstva so se hodili učit v Trbovlje«. Kum24.si (v angleščini). Pridobljeno 24. oktobra 2023.
- ↑ »dLib.si - Slovenski narod«. www.dlib.si. Pridobljeno 24. oktobra 2023.