Meteora

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Meteora (grško: Μετέωρα, Meteora), dobesedno »sredina neba«, ali »nebesa zgoraj« - etimološko povezano z meteorologijo, je ena največjih in najpomembnejših skupina samostanov v Grčiji za goro Athos [1]. Šest samostanov je zgrajenih na naravnih skalah v centralni Grčiji. Najbližje mesto je Kalambaka. Meteora je vključena tudi v UNESCOVO svetovno dediščino.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Samostan na Meteori

Jame v bližini Meteore so bile naseljene že v prazgodovini pred 50.000 in vse do 5.000. Najstarejša kamnita struktura, ki jo je naredil človek, je bila tam narejena pred 23.000 leti, verjetno kot obramba pred hladnimi vetrovi, saj je bila v tem času ledena doba. Največ je bilo v jamah dobljenih paleolitskih in neolitskih artefaktov. [2] [3]

V 9. stoletju so asketski menihi naselili Meteoro, bili so prvi po neolitiku, ki so živeli na tem področju. Živeli so na skalah na višini tudi do 550 metrov nad planino. Višina skupaj s klifnimi skalami je zagotavljala samoto za samotarsko življenje. Menihi so se srečevali samo ob nedeljah in posebnih dnevih za čaščenje in molitve v kapeli na skali znani kot Dhoupiani. Točen čas ustanovitve samostana je neznan. Leta 1344 je Athanasios Koinovitis pripeljal skupino vernikov iz gore Athos na Meteoro. Leta 1921 je kraljica Romunije Marija obiskala Meteoro in bila s tem prva ženska, ki je kadarkoli stopila v Veliki samostan Metereon. V dvajsetih letih 20. Stoletja so bile v skalo vklesane stopnice in dodan je bil most iz bližnje planote. Med drugo svetovno vojno je bilo mesto bombardirano in več umetnin je bilo ukradenih. Do danes se je ohranilo šest samostanov. Od the so štirje namenjeni moškim in dva ženskam. Vsak samostan ima manj kot 10 prebivalcev. Samostani so sedaj turistična atrakcija.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Povprečna višina je 313 metrov.

Seznam samostanov[uredi | uredi kodo]

Vsi spodnji samostani so na Meteori v Grčiji in večina jih je na visokih klifih, ampak dostopnih po stopnicah v skali. Narejeni so bili za služenje menihov in nun grški pravoslavni cerkvi. Večina arhitekture spominja na samostane s svete gore Athos.

Samostan Slika
Sveti samostan veliki Metereon– je največji samostan na Meteori. Zgrajen je bil v sredini 14. stoletja. Danes je glavni muzej za turiste.
07Meteora01.jpg
Sveti samostan Varlaam je drugi največji samostan na Meteori. Zgrajen je bil leta 1541.
Meteora Varlaam IMG 7800.jpg
Sveti samostan Rousanou ali svete Barbare je bil ustanovljen sredi 16. stoletja.
High above Kalambaka at Meteora.jpg
Samostan svetega Miklavža Anapausasa zgrajen v 16. stoletju.
Meteora Agios Nikolaos Anapafsas IMG 7817.jpg
Samosta svetega Štefana ima majhno cerkev zgrajeno v 16. stoletju.
Agiu Stefanu Meteora 1.jpg
Samostan svete trojice je na vrhu klifa in je bil zgrajen leta 1475.
AgiaTriada.jpg

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Sofianos, D.Z.: "Metéora". Holy Monastery of Great Meteoro, 1991.
  2. ^ Y. Facorellis, N. Kyparissi-Apostolika and Y. Maniatis 2001 The cave of Theopetra, Kalambaka: radiocarbon evidence for 50,000 years of human presence. Radiocarbon 43 (2B): 1029-48
  3. ^ [1] Arhivirano 6. december 2014 na spletnih straneh Wayback Machine.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Gerrard Marc, Mali vodniki, Celinska Grčija, DZS, Ljubljana, 1999, (COBISS)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]