Mesojeda rastlina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ilustracija različnih vrst mesojedih rastlin
Ilustracija različnih vrst mesojedih rastlin

Mesojede rastline (tudi žužkojede rastline) so rastline, ki pridobivajo del hranilnih snovi iz ujetih živali, največkrat žuželk in drugih členonožcev. Uspevajo na mineralno revnih rastiščih, posebej v pomakanju mineralnega dušika in fosforja, kot so: močvirjih, barjih, šotišču, in na nekaterih skalnih podlagah.

Prilagojene so za lovljenje in prebavljanje majhnih živali. Mesojede rastline živali hkrati privabijo, ujamejo, usmrtijo, prebavijo in posrkajo hranilne snovi. Lovljenje jim omogočajo posebej oblikovani listi, ki imajo funkcijo pasti, v katero se živali največkrat prilepijo, mesojeda rastlina pa jih nato zapre vase in predela s pomočjo encimov. Živali so za rastlino alternativni vir dušika, beljakovin, maščob, jedrnih snovi in ogljikovih hidratov, katerih ne more pridobi iz tal.

Prvo obširno razpravo o razvoju in delovanju mesojedih rastlin je napisal leta 1875 Charles Darwin.[1]

Način ulova[uredi | uredi kodo]

Mesojede rastline lovijo na različne način:

  1. živali se prilepijo na tekočino: rosika (Drosera), mastnica (Pinguicula), Drosophyllum, Byblis
  2. živali padejo v vrček: saracenija (Sarracenia), Malajska vrčnica (Nepenthes), Heliamphora, Cephalotus, kobrovka (Darlingtonia)
  3. živali se ujamejo v past, ki se zapre: muholovka (Dionaea), mešinka (Utricularia), vodno kolesje (Aldrovanda)

Živali se prilepijo na tekočino[uredi | uredi kodo]

Rastlina izloča lepljivo snov, katera je sestavljena iz polisaharidov. Ko je žival ujeta, se pričnejo proti žrtvi približevati še okoliški žlezni laski, ki žrtev porivajo proti središču lista. Če je žrtev velika, se okoli nje ovije ves list.

Živali padejo v vrček[uredi | uredi kodo]

Živali, ki se sladkajo z nektarjem na ustju vrčka, padejo v globino. Od tam je povratek le redko uspešen, saj ga ovirajo gladke stene, tesen prostor, za nameček ga otežujejo še navidezne odprtine. Žuželkam kmalu poide energija in obmirujejo v notranjosti vrčka.

Živali se ujamejo v past, ki se zapre[uredi | uredi kodo]

Mehanizem zaznavanja in zapiranja pasti se sproži, ko žival premakne čutne dlačice v pasti. Signal potuje v ionski obliki do celic zapiralk, ki nenadoma izgubijo svojo notranjo trdnost (turgor), in tako se listne ploskve stisnejo.

Psevdomesojede rastline[uredi | uredi kodo]

V to skupino sodijo rastline, ki živali samo privabijo, ujamejo in ubijejo, vendar jih ne prebavijo ali vsrkajo hranilne snovi.

Mesojede rastline v Sloveniji[uredi | uredi kodo]

List okroglolistne rosike
List okroglolistne rosike

V Sloveniji so mesojede rastline uvrščene na seznam zavarovanih domorodnih rastlinskih vrst. Pri nas rastejo naslednje vrste:

Galerija[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Historic Documents | ICPS". www.carnivorousplants.org (angleščina). Pridobljeno dne 2017-08-02. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]