Mežerli

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Mežerli (tudi mežerle ali mažerli) je koroška jed, povezana s kolinami ob zakolu prašiča v poznem jesenskem ali zimskem času.[1]

Jedli so ga na romanjih,[2] krstih, porokah in sedminah.[3]

Njegovo ime je avstrijsko-bavarskega izvora. Na Avstrijskem Koroškem se njegova različica imenuje »maiserl«, v svinjsko mreno zavite kepice, podobno kot mavželjni. Maiserl na Bavarskem poznajo pod imenom »saumaise«, kar je v mreno nadevana mleta ali nasekljana drobovina ter meso iz glave.[3]

Leta 2010 je bil mežerli upodobljen na slovenski znamki v vrednosti 0,49 evrov (serija Z žlico po Sloveniji). Fotografijo je posnel Tomo Jeseničnik, znamko pa je oblikoval Edi Berk.[1]

Sestavine in priprava[uredi | uredi kodo]

Nadrobljen kruh se popari z mlekom, nato se doda kuhano in na drobno narezano drobovino (pljuča brez goltancev, ledvica in srca), jajca, mast, praženo čebulo, kislo smetano in začimbe (poper, majaron, timijan). Mešanico se speče v pečici.[4][1][5]

Po starejših virih so mežerli pripravljali tudi iz ovčje in telečje drobovine.[1]

Sorodne jedi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Bogataj, Janez. "Mežerli in koroška skuta z bučnim oljem". str. 8-9. Bilten Pošte Slovenije. št. 83. 2010. pridobljeno 26. oktobra 2020
  2. Kotnik, Beno (27. april 1967). "Žegnanje v Šentvidu nad Črno". str. 48. Koroški fužinar. letnik 17, številka 2. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  3. 3,0 3,1 Triglav, Zoran (20. november 2013). »Svoje specialitete sramežljivo skrivajo«. Dnevnik. Pridobljeno 26. oktobra 2020.
  4. Koroški fužinar. str. 35. 8. februar 1963. letnik 13, številka 1/3. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  5. "Kuharski recept". str. 6. Gorenjski Glas. 7. marec 1986. l. 39. št. 18

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]