Mežerli

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Mežerli (tudi mežerle ali mažerli) je koroška jed, povezana s kolinami ob zakolu prašiča v poznem jesenskem ali zimskem času.[1]

Jedli so ga na romanjih,[2] krstih, porokah in sedminah.[3]

Njegovo ime je avstrijsko-bavarskega izvora. Na Avstrijskem Koroškem se njegova različica imenuje »maiserl«, v svinjsko mreno zavite kepice, podobno kot mavželjni. Maiserl na Bavarskem poznajo pod imenom »saumaise«, kar je v mreno nadevana mleta ali nasekljana drobovina ter meso iz glave.[3]

Leta 2010 je bil mežerli upodobljen na slovenski znamki v vrednosti 0,49 evrov (serija Z žlico po Sloveniji). Fotografijo je posnel Tomo Jeseničnik, znamko pa je oblikoval Edi Berk.[1]

Sestavine in priprava[uredi | uredi kodo]

Nadrobljen kruh se popari z mlekom, nato se doda kuhano in na drobno narezano drobovino (pljuča brez goltancev, ledvica in srca), jajca, mast, praženo čebulo, kislo smetano in začimbe (poper, majaron, timijan). Mešanico se speče v pečici.[4][1][5]

Po starejših virih so mežerli pripravljali tudi iz ovčje in telečje drobovine.[1]

Sorodne jedi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Bogataj, Janez. "Mežerli in koroška skuta z bučnim oljem". str. 8-9. Bilten Pošte Slovenije. št. 83. 2010. pridobljeno 26. oktobra 2020
  2. Kotnik, Beno (27. april 1967). "Žegnanje v Šentvidu nad Črno". str. 48. Koroški fužinar. letnik 17, številka 2. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  3. 3,0 3,1 Triglav, Zoran (20. november 2013). "Svoje specialitete sramežljivo skrivajo". Dnevnik. Pridobljeno dne 2020-10-26.
  4. Koroški fužinar. str. 35. 8. februar 1963. letnik 13, številka 1/3. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  5. "Kuharski recept". str. 6. Gorenjski Glas. 7. marec 1986. l. 39. št. 18

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]