Masolino da Panicale

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Masolino
Portret
RojstvoTommaso di Cristoforo Fini
1383[1][2][…]
San Giovanni Valdarno[d][4][5], Val di Elsa[d][6][7][…]
Smrtcca. 1447[2]
Firence
NarodnostItalijan
DržavljanstvoItalija[9]
Poklicslikar, umetnik
Poznan poslikarstvo, freska
Pomembnejša delafreske kapela družine Brancacci
GibanjeItalijanska renesansa
MeceniPipo Ozora
kardinal Branda Castiglione

Masolino da Panicale (vzdevek Tommaso di Cristoforo Fini; ok. 1383 - ok. 1447) je bil italijanski slikar. Njegova najbolj znana dela so verjetno sodelovanje z Masacciom: Marija z otrokom in sv. Ano (1424) ter freske v kapeli Brancacci (1424–1428).

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Masolino ("Mali Tom") se je verjetno rodil v Panicaleju blizu Firenc. Morda je bil pomočnik Ghibertija v Firencah med letoma 1403 in 1407.[10] Leta 1423 se je pridružil florentinskemu cehu Arte dei Medici e Speziali (zdravniki in lekarnarji), ki je kot samostojno vejo vključeval slikarje. Morda je bil prvi umetnik, ki je ustvaril oljne slike v 1420-ih, ne pa Jan van Eyck v 1430-ih, kot trdijo nekateri.[11] Dolga leta je potoval, med drugim na Madžarsko od septembra 1425 do julija 1427 pod pokroviteljstvom najemniškega kapitana Pipa Ozorja. Papež Martin V. (Oddone Colonna) ga je ob vrnitvi papeštva v Rim leta 1420 izbral za poslikavo oltarne slike njegove družinske kapele v baziliki Santa Maria Maggiore, kasneje pa kardinal Branda da Castiglione za poslikavo kapele svete Katarine v baziliki sv. Klemena v Rimu. Vmes je s svojim mlajšim slikarjem Masacciom slikal freske v kapeli družine Brancacci v baziliki Santa Maria del Carmine v Firencah, ki so jih umetniki v 15. stoletju zelo občudovali. V palači Orsini v Rimu je približno v letih 1433–4 [12] naslikal cikel 300 slavnih zgodovinskih osebnosti, deloval pa je tudi v Todiju. Poznejša leta, po letu 1435, je preživel pri kardinalu Brandi Castiglioneju v Castiglione Olona.[13]

Zgodnja uporaba osrednje točke izginjanja[uredi | uredi kodo]

Masolino je bil verjetno prvi slikar, ki je uporabil osrednjo točko izginotja na svoji sliki iz leta 1423, Sveti Peter je zdravil pohabljenca in dvignil Tabita.[14]

Izbrana dela[uredi | uredi kodo]

Marija in otrok, sv. Ana in angeli
Oznanjenje, National Gallery of Art
Marija ponižnosti ok. 1423, tempera na les, Uffizi, Firence

Kompletna dela
v Neaplju:

  • Miracle of the Snow, triptih, naročilo Branda da Castiglione za posvetitev bazilike sv. Marije, ok. 1423, Museo di Capodimonte.

v Nemčiji:

v Firencah:

  • kapela družine Brancacci: cikel fresk v sodelovanju z Masacciom, 1424.
  • Marija in otrok, sv. Ana in angeli, sodelovanje z Masacciom, tempera na les, 1424, galerija Uffizi, Firence.
  • Marija ponižnosti, tempera na les, 1430–35, Uffizi.

v Empoli:

  • Kristus v Pietà, samostojna freska, 1424, Empoli, muuej Collegiata di Sant'Andrea.
  • Sv. Ivo in učenci, freska, 1424, Empoli, cerkev sv. Štefana.
  • Devica in otrok, freska, 1424, Empoli, cerkev sv. Štefana.

v Rimu:

  • Freska Življenje sv. Katarine Aleksandrijske naročilo Branda da Castiglione v baziliki sv. Klemena, kapela zakramenta, 1428.
  • Freska Oznanjenje v baziliki sv. Klemena, kapela zakramenta, 1428.
  • Freska sv, Krištofa v baziliki sv. Klemena, kapela zakramenta, 1428.
  • Marijina smrt in Križanje, freska, Vatikanska Pinakoteka.

v Castiglione Olona, kjer je bil njegov pokrovitelj kardinal Branda da Castiglione:

  • Madžarska pokrajina v palači Branda Castiglioneja.
  • Marijina zgodba (1435) v Collegiata.
  • Freske pripisane Življenje sv. Janeza Krstnika (1435) v krstilnici Castiglione Olona.

v Franciji:

  • Scene iz Legend sv. Julian Hospitalca, tempera na les, 21 x 39 cm, Musée Ingres.

v Združenih državah Amerike:

  • Oznanjenje (1425–1430) olje in tempera na les 148 x 115 cm, National Gallery of Art, Washington, D.C.
  • Nadangel Gabriel in Oznanjenje, obe ca. 1430, tempera (?) na les, National Gallery of Art.

Razpršena dela

  • Stranske plošče oltarne slike z Vnebovzetjem v središču, iz Santa Maria Maggiore, Rim, ca. 1427–28, ki jih je začel Masaccio, dokončal pa Masolino po njegovi smrti: svetnika Janez Evangelist (?) in Martin iz Toursa, sveti Pavel in Peter, Philadelphia Museum of Art; Papež Gregorij Veliki (?) In sveti Matija, Narodna galerija, London; Vnebovzetje [trajna mrtva povezava] Narodni muzej in galerija Capodimonte v Neaplju.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Virtualna mednarodna normativna datoteka — [Dublin, Ohio]: OCLC, 2003.
  2. ↑ 2,0 2,1 Record #118869205 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  3. ↑ Library of Congress Authorities — Library of Congress.
  4. ↑ http://www.zeno.org/Kunstwerke/A/Panicale,+Masolino+da
  5. ↑ http://www.nga.gov/content/ngaweb/Collection/artist-info.1689.html?artobj_artistId=1689&pageNumber=1
  6. ↑ https://en.wikisource.org/wiki/Catholic_Encyclopedia_(1913)/Masolino_da_Panicale
  7. ↑ http://www.arte.it/artista/tommaso-di-cristoforo-fini-detto-masolino-da-panicale-109
  8. ↑ Gallica — 1997.
  9. ↑ https://www.kulturarv.dk/kid/VisKunstner.do?kunstnerId=2581
  10. ↑ "Masolino da Panicale (1383 - 1447)". Alte Pinakothek. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2011-06-06. Pridobljeno 2009-01-28.
  11. ↑ "Darkness and Depth in Early Renaissance Painting" (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2020-03-24. Pridobljeno 2010-06-06.[mrtva povezava]
  12. ↑ Mode, Robert L. (1972). "Masolino, Uccello and the Orsini 'Uomini Famosi'". The Burlington Magazine. str. 368–378.
  13. ↑ Hartt, Frederick; Wilkins, David G. (1994). History of Italian Renaissance art: painting, sculpture, architecture. London: Thames and Hudson. ISBN 0-500-23677-1.
  14. ↑ "arhivska kopija". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2021-04-15. Pridobljeno 2020-10-21.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Masolino da Panicale.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Masolino_da_Panicale&oldid=5963917«