Masolino da Panicale
Masolino | |
---|---|
![]() | |
Rojstvo | Tommaso di Cristoforo Fini 1383[1][2][…] San Giovanni Valdarno[d][4][5], Val di Elsa[d][6][7][…] |
Smrt | cca. 1447[2] Firence |
Narodnost | Italijan |
Državljanstvo | Italija[9] |
Poklic | slikar, umetnik |
Poznan po | slikarstvo, freska |
Pomembnejša dela | freske kapela družine Brancacci |
Gibanje | Italijanska renesansa |
Meceni | Pipo Ozora kardinal Branda Castiglione |
Masolino da Panicale (vzdevek Tommaso di Cristoforo Fini; ok. 1383 - ok. 1447) je bil italijanski slikar. Njegova najbolj znana dela so verjetno sodelovanje z Masacciom: Marija z otrokom in sv. Ano (1424) ter freske v kapeli Brancacci (1424–1428).
Življenjepis[uredi | uredi kodo]
Masolino ("Mali Tom") se je verjetno rodil v Panicaleju blizu Firenc. Morda je bil pomočnik Ghibertija v Firencah med letoma 1403 in 1407.[10] Leta 1423 se je pridružil florentinskemu cehu Arte dei Medici e Speziali (zdravniki in lekarnarji), ki je kot samostojno vejo vključeval slikarje. Morda je bil prvi umetnik, ki je ustvaril oljne slike v 1420-ih, ne pa Jan van Eyck v 1430-ih, kot trdijo nekateri.[11] Dolga leta je potoval, med drugim na Madžarsko od septembra 1425 do julija 1427 pod pokroviteljstvom najemniškega kapitana Pipa Ozorja. Papež Martin V. (Oddone Colonna) ga je ob vrnitvi papeštva v Rim leta 1420 izbral za poslikavo oltarne slike njegove družinske kapele v baziliki Santa Maria Maggiore, kasneje pa kardinal Branda da Castiglione za poslikavo kapele svete Katarine v baziliki sv. Klemena v Rimu. Vmes je s svojim mlajšim slikarjem Masacciom slikal freske v kapeli družine Brancacci v baziliki Santa Maria del Carmine v Firencah, ki so jih umetniki v 15. stoletju zelo občudovali. V palači Orsini v Rimu je približno v letih 1433–4 [12] naslikal cikel 300 slavnih zgodovinskih osebnosti, deloval pa je tudi v Todiju. Poznejša leta, po letu 1435, je preživel pri kardinalu Brandi Castiglioneju v Castiglione Olona.[13]
Zgodnja uporaba osrednje točke izginjanja[uredi | uredi kodo]
Masolino je bil verjetno prvi slikar, ki je uporabil osrednjo točko izginotja na svoji sliki iz leta 1423, Sveti Peter je zdravil pohabljenca in dvignil Tabita.[14]
Izbrana dela[uredi | uredi kodo]
Kompletna dela
v Neaplju:
- Miracle of the Snow, triptih, naročilo Branda da Castiglione za posvetitev bazilike sv. Marije, ok. 1423, Museo di Capodimonte.
v Nemčiji:
- Marija in otrok, tempera na les, Alte Pinakothek.
- Marija in otrok (1423), tempera na les v Kunsthalle Bremen.
v Firencah:
- kapela družine Brancacci: cikel fresk v sodelovanju z Masacciom, 1424.
- Marija in otrok, sv. Ana in angeli, sodelovanje z Masacciom, tempera na les, 1424, galerija Uffizi, Firence.
- Marija ponižnosti, tempera na les, 1430–35, Uffizi.
v Empoli:
- Kristus v Pietà, samostojna freska, 1424, Empoli, muuej Collegiata di Sant'Andrea.
- Sv. Ivo in učenci, freska, 1424, Empoli, cerkev sv. Štefana.
- Devica in otrok, freska, 1424, Empoli, cerkev sv. Štefana.
v Rimu:
- Freska Življenje sv. Katarine Aleksandrijske naročilo Branda da Castiglione v baziliki sv. Klemena, kapela zakramenta, 1428.
- Freska Oznanjenje v baziliki sv. Klemena, kapela zakramenta, 1428.
- Freska sv, Krištofa v baziliki sv. Klemena, kapela zakramenta, 1428.
- Marijina smrt in Križanje, freska, Vatikanska Pinakoteka.
v Castiglione Olona, kjer je bil njegov pokrovitelj kardinal Branda da Castiglione:
- Madžarska pokrajina v palači Branda Castiglioneja.
- Marijina zgodba (1435) v Collegiata.
- Freske pripisane Življenje sv. Janeza Krstnika (1435) v krstilnici Castiglione Olona.
v Franciji:
- Scene iz Legend sv. Julian Hospitalca, tempera na les, 21 x 39 cm, Musée Ingres.
v Združenih državah Amerike:
- Oznanjenje (1425–1430) olje in tempera na les 148 x 115 cm, National Gallery of Art, Washington, D.C.
- Nadangel Gabriel in Oznanjenje, obe ca. 1430, tempera (?) na les, National Gallery of Art.
Razpršena dela
- Stranske plošče oltarne slike z Vnebovzetjem v središču, iz Santa Maria Maggiore, Rim, ca. 1427–28, ki jih je začel Masaccio, dokončal pa Masolino po njegovi smrti: svetnika Janez Evangelist (?) in Martin iz Toursa, sveti Pavel in Peter, Philadelphia Museum of Art; Papež Gregorij Veliki (?) In sveti Matija, Narodna galerija, London; Vnebovzetje [trajna mrtva povezava] Narodni muzej in galerija Capodimonte v Neaplju.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Virtualna mednarodna normativna datoteka — [Dublin, Ohio]: OCLC, 2003.
- ↑ 2,0 2,1 Record #118869205 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ Library of Congress Authorities — Library of Congress.
- ↑ http://www.zeno.org/Kunstwerke/A/Panicale,+Masolino+da
- ↑ http://www.nga.gov/content/ngaweb/Collection/artist-info.1689.html?artobj_artistId=1689&pageNumber=1
- ↑ https://en.wikisource.org/wiki/Catholic_Encyclopedia_(1913)/Masolino_da_Panicale
- ↑ http://www.arte.it/artista/tommaso-di-cristoforo-fini-detto-masolino-da-panicale-109
- ↑ Gallica — 1997.
- ↑ https://www.kulturarv.dk/kid/VisKunstner.do?kunstnerId=2581
- ↑ "Masolino da Panicale (1383 - 1447)". Alte Pinakothek. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2011-06-06. Pridobljeno 2009-01-28.
- ↑ "Darkness and Depth in Early Renaissance Painting" (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2020-03-24. Pridobljeno 2010-06-06.[mrtva povezava]
- ↑ Mode, Robert L. (1972). "Masolino, Uccello and the Orsini 'Uomini Famosi'". The Burlington Magazine. str. 368–378.
- ↑ Hartt, Frederick; Wilkins, David G. (1994). History of Italian Renaissance art: painting, sculpture, architecture. London: Thames and Hudson. ISBN 0-500-23677-1.
- ↑ "arhivska kopija". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2021-04-15. Pridobljeno 2020-10-21.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Masolino da Panicale at Panopticon Virtual Art Gallery
- Masolino da Panicale on Artcyclopedia
- [ https://en.wikisource.org/wiki/Catholic_Encyclopedia_(1913)/Masolino_da_Panicale Masolino da Panicale]
- Masolino da Panicale (1383 - 1447), Alte Pinakothek Arhivirano 2014-03-18 na Wayback Machine.
- Carl Brandon Strehlke, "Saints Paul and Peter, and Saints John the Evangelist and Martin of Tours by Masolino da Panicale (inv. 408, 409)[mrtva povezava]" in The John G. Johnson Collection: A History and Selected Works[mrtva povezava], a Philadelphia Museum of Art free digital publication.