Lorenzo Ghiberti

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Lorenzo Ghiberti
Portret
Rojstvo Lorenzo Ghiberti
1378[1][2][3][4][5][6][7][8]
Firence
Smrt 15. december 1455
Firence[9]
Narodnost Florentinska republika
Državljanstvo Flag of Florence.svg Florentinska republika[d]
Poklic kipar, arhitekt, slikar
Pomembnejša dela Vrata krstilnice Battistero

Lorenzo Ghiberti [lorènco gibèrti], florentinski kipar, zlatar, arhitekt in umetnostni zgodovinar, * 1378, Pelago (danes Firence, Italija), † 1. december 1455, Firence.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Lorenzova mati, Fiore, je bila poročena z bogatim in malovrednim človekom, ki ga je kmalu zapustila in se preselila k zlatarju Bartolu, s katerim je imela dva otroka. Nezakonsko rojstvo je dolgo vplivalo na Lorenzovo življenje in mu pogojevalo uvrstitev med mestne veljake. Celo v svoji avtobiografiji je Ghiberti opustil vso otroško in mladostno dobo, ki jo je preživel z Bartolom, kateri mu je bil med drugim tudi prvi učitelj zlatarske obrti. Leta 1400 se je podal v Pesaro, kjer je skupaj s starejšim kolegom delal za družino Malatesta, vendar se večina del ni ohranila. Po povratku v Firence se je udeležil natečaja za izdelavo drugih bronastih vrat krstilnice (Battistero), tedaj najpomembnejšega sakralnega objekta v mestu. Delo je bilo zaupano Ghibertiju, vendar obstajata dve različni poročili o izidu natečaja. Ghiberti izjavlja, da so sodniki enoglasno dodelili njemu zmago, medtem ko biograf Brunelleschija, ki je bil najvrednejši med ostalimi kandidati, pripoveduje, da se je natečaj zaključil neodločeno, s priznanjem enake vrednosti obema kiparjema; ker pa Brunelleschi ni maral ustvarjati v sodelovanju z Ghibertijem, je odstopil in tako je bilo delo dodeljeno slednjemu. Zanimivo je, da je kipar podpisal pogodbo z imenom Lorenzo di Bartolo, to je s priznanjem svojega naravnega očeta, čeprav je slednji poročil njegovo mater šele leta 1404. Kar mu pa ni preprečilo, da se je potegoval za dediščino po materinem prvem soprogu in tako prejel v last neko zemljišče.

Leta 1409 se je vpisal v ceh svilarjev, ki je sprejemal med člane tudi zlatarje.

Leta 1415 se je Ghiberti poročil in v naslednjih letih sta se mu rodila dva dečka. Leta 1425 je bila kiparju naročena izdelava tretjih vrat krstilnice, na katerih je delal s pomočjo obeh sinov, predvsem Viktorja, in drugih sodelavcev do leta 1452. V tej dobi je začel pisati Komentarje, ki so nekakšen pregled vse tedaj poznane umetnosti, pa tudi prikrita hvalnica njegove lastne sposobnosti. Zadnja leta je preživel brez ekonomskih težav in ob vsesplošnem priznanju javnosti. Umrl je leta 1455.

Delo[uredi | uredi kodo]

Lorenzo Ghiberti je bil eden od umetnikov, ki so razvili florentinsko renesanso z novimi pogledi na pozno gotiko tedanjega časa. Kakor veliki umetniki tistih let (Masaccio, Donatello) je opustil odvečno dekoracijo ter toge telesne drže in se posvetil čim bolj naravnemu oblikovanju. Njegove figure združujejo eleganco mednarodne gotike s plastičnostjo starogrških kipov in se vključujejo v ozadja s komaj naznačeno perspektivo. Podrobnosti njegovih del so natančne in popolnoma izoblikovane, kot rezultat kiparske in zlatarske sposobnosti umetnika.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Po njem se imenuje Ghibertijev krater na Merkurju.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Brunetti, G.: Ghiberti, Firenze 1966.
  • Radke, M.: The Gates Of Paradise: Lorenzo Ghiberti’s Renaissance Masterpiece, Yale University Press, 2007