Martin Kuralt
| Martin Kuralt | |
|---|---|
| Rojstvo | 21. oktober 1757 Žabnica |
| Smrt | 31. december 1845 (88 let) Mírov[d] |
| Državljanstvo |  Avstrijsko cesarstvo.svg){kind=small} Sveto rimsko cesarstvo |
| Poklic | pesnik, bibliotekar, duhovnik |
Martin Kuralt, slovenski rimskokatoliški duhovnik, pesnik, knjižničar, filozof, publicist, * 21. oktober 1757, Žabnica, † 31. december 1845, Mirov, Češka.
Življenjepis[uredi | uredi kodo]
Kuralt se je v noviciatu cisterijanskega samostana v Stični seznanil z Linhartom, ki je 1778 iztopil iz reda, leto pozneje pa tudi Kuralt; 1782 je bil ordiniran v ljubljanski škofiji. Zaradi pridige, v kateri je izvajal moralnost iz človekove narave, je izgubil kaplansko mesto pri škofu K. Herbersteinu. Od 1785 je delal v vseučeliščni knjižnici v Lvovu. Leta 1806 je ustanovil čebelarsko šolo, ki so jo obiskovali tudi semeniščniki. Zelo si je prizadeval, da bi se vrnil v Ljubljano. Leta 1809 je bil nekaj časa interniran zaradi svobodomiselnega pogleda, bil je pristaš francoskih revolucionarjev ter Napoleona, izražal je antiklerikalna stališča, zato je moral pod nadzor v škofjeloški oziroma novomeški samostan; 1823 je bil poslan v poboljševalnico v Mirov na Moravsko.
Literarno delo[uredi | uredi kodo]
Kuralt je bil član Akademije delavnih, vendar pozneje ni pripadal Zoisovemu krogu. V članku Ein kleiner Versuch in krainerischen Volksliedern (Ilirski list, 1823) je predlagal, naj se za ljudstvo izda zbirka ljudskih in umetnih pesmi, ki naj bi bralce plemenitile s tem, da bi opevale naravne lepote, a hkrati nevsiljivo podajale splošno koristen, praktičen moralni nauk.
Pisal je latinske in nemške prigodnice, pisanje v slovenščini pa je namenil kmetom. Zgled takega pesništva je Jútrejna pésem èniga Krájnskega Kméta (pesem nastala po letu 1823). V pesmi se razsvetljenstvo in moralnovzgojna tendenca druži s poudarjenim odnosom do narave.
Prerodne ideja je Kuralt uveljavljal tako v pesništvu kot tudi v publicistiki. Publicistika je pisana v nemškem in latinskem jeziku, ter se ukvarja z moralno-teološkimi in filozofskimi vprašanji, njena poglavitna vrednost pa je v sistematičnem razvijanju razsvetljenskih nazorov. Znan je njegov spis, ki je ohranjen v olomouški knjižnici: Kurzgefasste Beantwortung eineger Fragen aus der Psychologie und Literargeschichte v katerem odgovarja na vprašanja, kaj je razum in kaj um, kaj je pravir človeškega uma in kako se kaže ter kaj je najvišji človekov namen in kako ga doseči. V spisu mu je šlo predvsem za razrešitev temeljnega filozofskega vprašanja, kaj je človek in kaj bog.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Viri[uredi | uredi kodo]
- Enciklopedija Slovenije; knjiga 6, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992
- Mala splošna enciklopedija DZS, knjiga 2, Ljubljana, 1975
- Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
