Marko Stabej

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Portret
Rojstvo11. junij 1965({{padleft:1965|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:11|2|0}}) (54 let)
Ljubljana
DržavljanstvoFlag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
IzobrazbaOsnovna šola Ljubljana Filozofska fakulteta v Ljubljani
Poklicjezikoslovec, slovenist
Nazivred. prof. dr.

Marko Stabej, slovenski jezikoslovec in pedagog, * 11. junij 1965, Ljubljana.

Predava na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Kot gostujoči profesor je deloval na Univerzi na Dunaju, Univerzi v Mariboru, Univerzi v Celovcu, Univerzi v Zagrebu ter na Univerzi na Primorskem.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Leta 1990 je diplomiral iz slovenščine in primerjalne književnosti in s tem pridobil naziv profesorja slovenistike in primerjalne književnosti. Nato je leta 1994 magistriral s temo Slovenski pesniški jezik prve polovice 20. stoletja in leta 1997 doktoriral z disertacijo Slovenski pesniški jezik med Prešernom in moderno ter s tem pridobil naziv doktorja znanosti.

Raziskovalno se ukvarja s sodobno in zgodovinsko sociolingvistiko, besediloslovjem, jezikoslovno stilistiko in s korpusnim jezikoslovjem.

Bil je sourednik referenčnega korpusa slovenskega jezika FIDA (1998–2000).

Vodja projekta Sporazumevalni prag za slovenščino (2000–2003, knjižna oblika 2004), aplikativnega raziskovalnega projekta Jezikovni viri za slovenščino (2003-2005) in projekta Slovensko korpusno omrežje (2004-2006).

Kot predstavnik Univerze v Ljubljani je sodeloval v projektu Dylan znotraj 6. okvirnega programa EU (2006-2011), ki se je ukvarjal s ključnimi vidiki večjezičnosti v EU.

Od 2009 do 2011 je bil član nacionalne skupine za pripravo bele knjige na področju šolstva.

Pogosto o slovenščini in jeziku na sploh razmišlja tudi na glas: v javnosti je bil recimo zelo odmeven Jutranji jezikovni servis na programu Prvega Radia Slovenije. Na radiu je ustvarjal dobrih šest let, vsako drugo sredo v mesecu. Poslušalce je seznanjal s slovensko slovnično realnostjo in drugimi vprašanji ter težavami na področju slovnice.

Glavni predmet njegovega raziskovanja so družbene razsežnosti jezika v preteklosti in danes.

Svoje znanstvene in strokovne razprave o tem je zbral v knjigi V družbi z jezikom (Trojina, 2010).

Velik dosežek pa je bila njegova druga knjiga z naslovom Naj gre za jezik. V njej je zapisal 42 duhovitih razmislekov o jeziku. Razveselili se jih bodo vsi govorci slovenščine, še posebej pa strokovnjaki, ki o jeziku razmišljajo vsak dan – pisci, pripovedovalci, lektorji, prevajalci, učitelji, znanstveniki, novinarji in drugi.

Marko Stabej je rad v družbi z jezikom tudi umetniško: Medved Edvard je zbirka duhovitih kratkih zgodb, seveda o medvedu Edvardu (Celjska Mohorjeva družba, 2009).

Poleg strokovnega ukvarjanja z jezikom pa ga uporablja tudi umetniško, saj piše besedila za glasbeno skupino Melanholiki.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Pomembnejša knjižna dela[uredi | uredi kodo]

  • Slovenščina kot tuji jezik (2005)
  • Uvod v korpusno jezikoslovje (2005)
  • V družbi z jezikom (2010)
  • Korpusi usvajanja tujega jezika (2012)
  • Naj gre za jezik (2017)

Sklici[uredi | uredi kodo]