Pojdi na vsebino

Marija Bagrationi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Marija Bagrationi
Portret
Rojstvoმარიამი
cca. 1050[1]
Kraljestvo Gruzija[d]
Smrtne pred 1103
Bizantinsko cesarstvo
Državljanstvo Gruzija
Bizantinsko cesarstvo

Marta-Marija Bagrationi (grško: Μαρία της Αλανίας, gruzijsko: მართა, მარიამი), bizantinska cesarica, hčerka gruzijskega kralja Bagrata IV., žena bizantinskega cesarja Mihaela VII. Dukasa, kasneje tudi cesarja Nikefora III. Botanijata, * okrog 1050, † po letu 1103.

Zaradi imena Marija Alanska jo pogosto zamenjujejo z njeno materjo Boreno Alansko, ki je bila druga žena Bagrata IV. Gruzijskega.

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]

Rojena je bila kot princesa Marta (მართა) Gruzijska. Že v otroštvu (1056) so jo poslali v Bizanc, kjer naj bi se šolala pod pokroviteljstvom cesarice Teodore. Ker je Teodora še istega leta umrla, se je vrnila domov. Leta 1065 se je poročila z Mihaelom, sinom cesarja Konstantina X. Dukasa, ki je kasneje postal cesar Mihael VII. Dukas Leta 1078 so Mihaela z državnim udarom vrgli s prestola in ustoličili Nikeforja III. Botanijata. Marija je pristala na poroko z novim cesarjem pod pogojem, da njenega sina Konstantina Dukasa razglasijo za prestolonaslednika. Nikefor je dano obljubo kasneje prelomil in cesarica se je vpletla v zaroto, ki jo je organiziral general Aleksej Komnen, za katerega se je šušljalo, da je njen ljubimec. Aleksej je prisilil Nikefora, da se je umaknil s prestola, se leta 1081 sam okronal za cesarja in za prestolonaslednika ponovno razglasil Konstantina. Kmalu za tem je Konstantina zaročil s svojo hčerko Ano Komneno.

Leta 1087 se je Alekseju rodil sin Ivan II. Komnen in stanje se je popolnoma spremenilo: Anino zaroko s Konstantinom so razdrli, Konstantinov status prestolonaslednika so preklicali, Marijo pa so prisilili, da se je umaknila v samostan. Konstantin je (okrog) leta 1096 še zelo mlad umrl in Marijini vmešavanje v politiko se je z njegovo smrtjo končalo.

Zapuščina

[uredi | uredi kodo]

Marija je slovela po svoji lepoti in izobrazbi. Veliko se je dopisovala z znanim teologom in filozofom Teofilom Bolgarskim, za katerega pravijo, da jo je navdihoval, ko je pisala svoje veliko delo Razlage Evangelija po sv. Janezu. Bila je zaščitnica gruzijskih samostanov na Balkanu, posebno slavnega samostana Iviron na gori Atos. Sodelovala je tudi s svojo materjo Boreno pri graditvi samostana Kapata na Sionskem griču v Jeruzalemu.

  • Lynda Garland (1999). Byzantine Empresses: Women and Power in Byzantium AD 527-1204 (1 izd.). Routledge. str. 180-186. ISBN 0-415-14688-7.
  • Lynda Garland (2006). Byzantine Women: Varieties of Experience, 800-1200. Aldershot Ashgate. str. 91–124. ISBN 075465737X.
  • J. M. Hussey, urednik, The Cambridge Medieval History, Volume IV The Byzantine Empire, Part 1 Byzantium and Its Neighbours (Bentley House, 200 Euston Road, London: The Syndics of the Cambridge University Press, 1966), 793

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]
Marija Bagrationi
Dinastija Bagrationi
Rojen: okrog 1050 Umrl: po 1103
Predhodnik: 
Evdokija Makrembolitisa
Bizantinska cesarica
1071–1081
Naslednik: 
Irena Dukas
  1. Lundy D. R. The Peerage