Maltežan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Maltežan
Maltežan
Druga imenaBichon Maltaise,
Ye Ancient Dogge of Malta,
Maltese
Izvorsrednji Mediteran
(Italija)
Izgled
Teža Samec 3-4 kg
Samica 3-4 kg
Višina Samec 21-25 cm
Samica 20-23 cm
Kožuh dolga svilena dlaka, ki sega do tal; nimajo podlanke.
Barva Snežno bela
Življenjska doba 15 let in več
Klasifikacija / standardi
FCI Skupina 9, Sekcija 1 #65 standard
AKC Družna skupina standard
ANKC Skupina 1 (Toys) standard
CKC Skupina 5 - Toys standard
KC (UK) Toy standard
NZKC Toy standard
UKC Companion Breeds standard
Domači pes (Canis lupus familiaris)

Maltežan (angleško Maltese, hrvaško Mljetski psić) je pasma psov, po videzu sicer podobna družnim psom z vzhoda.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Mnenja o izvoru tega psa si zelo nasprotujejo. Nekateri menijo, da je nastala na otoku Mljetu[1], drugi imajo za njegov dom Sicilijo ali Malto. Vsi pa se strinjajo, da je vrsta stara že več stoletij. Portreti kraljevskih osebnosti s psički v naročju kažejo, da se njihova zunanjost ni veliko spremenila. Maltežanu se nikoli ni bilo treba preživljati z delom, evropsko plemstvo ga je redilo za družbo. V Veliko Britanijo je prišel prvi primerek med vladavino Henrika VIII. Tu je bil maltežan zelo priljubljen vse do konca 19. stoletja. Takrat so pripeljali z vzhoda pritlikave pasme, ki so maltežana zasenčile. Nikoli pa ni bil v nevarnosti, da bi izumrl, in danes je zelo znan v Veliki Britaniji ter Združenih državah Amerike.

Narava in potrebe pasme[uredi | uredi kodo]

Dolgo dlako je treba vsak dan skrbno negovati in psa pogosto kopati. Rad ima veliko gibanja, ne smemo pa ga voditi ven v ostrem mrazu ali nalivih, saj bi lahko dobil pljučnico.

Opis[uredi | uredi kodo]

Samci so visoki 21–25 cm, samice pa 20–23 cm. Težek je 3–4 kg. Glavo ima srednje veliko z izrazitim čelom. Smrček je črn. Uhlja sta dolga in viseča, bujno prekrita z dlako. Oči so temnorjave in ovalne. Rep se zvija nad hrbet in je bujno odlakan. Dlaka je bela, ravna, dolga in svilena. Trup je zbit in kratek, hrbet je raven.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Gondrexon, Anna ; Browne, I. Psi vsega sveta : mala enciklopedija psov (dodatne tekste so napisali Ratimir Orban, baronica Ksenija Turković in Jože Škofič ; prev. Janes Gradišnik, Tone Glavan ; ilustr. K. van den Broecke), Cankarjeva založba, Ljubljana, 1975., str. 294.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]