Maksimilijan I. Mehiški
| Maksimilijan I. Mehiški | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| Mehiški cesar | |||||
 | |||||
| Cesar Mehike | |||||
| Vladanje | 10. april 1864–15. maj 1867 | ||||
| Kronanje | - (nikoli ni bil formalno kronan) | ||||
| Predhodnik | Félix María Zuloaga | ||||
| Naslednik | Benito Juárez | ||||
| Regent | José Mariano Salas, Juan Nepomuceno Almonte, Pelagio Antonio de Labastida y Dávalos | ||||
| Rojstvo | 6. julij 1832[1][1][…] Schönbrunn[3] | ||||
| Smrt | 19. junij 1867[4][1][…] (34 let) Santiago de Querétaro[d] | ||||
| Pokop | |||||
| Zakonec | Šarlota Belgijska | ||||
| Potomci | Augustine (posvojen) Salvador (posvojen) | ||||
| |||||
| Rodbina | Habsburžani | ||||
| Oče | Franc Karl | ||||
| Mati | Sofija Bavarska | ||||
Nadvojvoda Ferdinand Maksimilijan Habsburško-Lotarinški * 6. julij 1832, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 19. junij 1867, Santiago de Querétaro, Mehika, mlajši brat cesarja Franca Jožefa, je bil kot Maksimilijan I. Mehiški, habsburški cesar Mehike.
Življenje[uredi | uredi kodo]
Ferdinand Maksimilijan Habsburško-Lotarinški (Ferdinand Maximilian Joseph Maria) se je rodil kot drugi sin nadvojvode Franca Karla (mlajšega sina svetega rimskega cesarja Franca II.) in Zofije Bavarske v palači Schönbrunn na Dunaju. Po karieri v avstrijski vojni mornarnici je s podporo francoskega cesarja Napoleona III. in mehiških monarhistov 10. aprila 1864 postal mehiški cesar. Mnogo držav, med drugim tudi Združene države Amerike niso priznale njegove vladavine. Položaj se je do leta 1867 zelo poslabšal zaradi propada evropske intervencije, slabega gospodarskega stanja in notranjih nesporazumov, nakar so uporniške sile, ki jih je že od začetka evropske intervencije vodil Benito Juárez, dokončno premagale mehiško cesarsko vojsko pri Queretaru. Cesarja Maksimilijana in njegova generala, Miramona in Mejio, so pred vojaškim sodiščem obsodili na smrt z ustrelitvijo, ki je bila izvršena 19. junija 1867.
Maksimilijan I. v slovenski književnosti[uredi | uredi kodo]
- May, Karl: Beračeve skrivnosti ali Preganjanje okoli sveta: Velik roman, poln razkritja skrivnostij človeške družbe. Spisal Ramon Diaz de la Escosura, prestavil grof Sokolski, Dunaj, 1901, dLib. 1968 pri MK pod naslovom Benito Juarez.
- Rupel, Dimitrij Maks: roman o maksizmu ali Boj med veličino in veličino, Koper, Lipa, 1983 (COBISS)
- Kastelic, Franc Meksikajnarska ekspedicija, Murska Sobota, Eurotrade Print, 2004 (COBISS)
Grad Miramar[uredi | uredi kodo]
Zakonca sta si v Grljanu pri Trstu dala zgraditi Grad Miramar, ki je bil po načrtih avstrijskega arhitekta Carla Junkerja (1827–1881) zgrajen med letoma 1856 in 1860.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 Find a Grave — 1996.
- ↑ Lundy D. R. The Peerage
- ↑ Максимилиан I // Максимилиан I — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
- ↑ Record #118579363 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Kastelic, Franc Meksikajnarska ekspedicija, Murska Sobota, Eurotrade Print, 2004 (COBISS)
- Pohl, Walther Habsburžani:zgodovina evropske rodbine, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1994 (COBISS)
- Grdina, Igor Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 , Umetniški kabinet Primož Premzl 2016 (COBISS)
- (2006). Veliki splošni leksikon. Ljubljana: DZS, str. 2515.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
| Vojaški položaji | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: Franz von Wimpffen |
Vrhovni poveljnik Avstrijske cesarske vojne mornarice 1854–1861 |
Naslednik: Ludwig von Fautz |
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Inštituti za umetnostno raziskovanje | |
| Biografski slovarji | |
| Znanstvene podatkovne baze | |
| Drugo | |
